pokop (25)

1. pokòp, -kópa, m. das Begräbnis, die Beerdigung; tudi pókop, -kópa, Valj. (Rad).
2. pokopáč, m. = pokopič, M., C.
3. pokopalíšče, n. der Begräbnisplatz, der Friedhof, Guts., Mur., Cig., Jan., Jap., Valj. (Rad), nk.; tudi: pokopálišče, Schönl., ogr.- Valj. (Rad), Jsvkr.
4. 1. pokópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) vergraben; begraben: mrliča p.; — zugrunde richten: to ga je pokopalo; — nach einander ablegen, senken: p. mladike, Cig., Ravn. (Abc.); — 2) ein wenig graben.
5. 2. pokǫ́pati, -pljem, vb. pf. ein wenig baden; p. se, ein wenig baden ( intr.).
6. pokopávati, -am, vb. impf. = pokopovati.
7. pokopčáti, -ȃm, vb. pf. betreten (vom Geflügel), C.; — prim. 1. kopčati 2).
8. pokópič, m. 1) der Todtengräber, ogr.- Mik., Valj. (Rad); — 2) = pogrebec, der Leichenbegleiter, Mur., C.
9. pokǫ̑pnica, f. die Begräbnisstelle, die Grabstätte, M., Pohl. (Km.); das Grab, Guts.
10. pokopovȃnje, n. das Begraben.
11. pokopováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. pokopati; vergraben; begraben.
12. rẹpokǫ̑pəc, -pca, m. der Rübengräber: sv. Šimen r., vzhŠt.
13. àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
14. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
15. cintor, m. = pokopaliče, ogr.- C.; — iz lat. coemeterium.
16. katakōmbe, f. pl. podzemeljsko pokopališče, die Katakomben.
17. mirodvor, m., nk., pogl. pokopališče.
18. oglenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Kohle werden, verkohlen, Cig., Jan.; pod kamenenimi plastmi pokopano rastje je polagoma oglenelo, Erj. (Min.).
19. pogròb, -gróba, m. = pokopališče, C.
20. 1. pokȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad pokopati; begraben, beerdigen, bestatten, M., Št., ogr.
21. ponésti, -nésem, vb. pf. 1) ein wenig tragen, Cig.; — ponesem: ich werde tragen; poneso me na pokopališče; — 2) p. se, gerathen, gedeihen: ni se mi poneslo, Z.; ta poskus se prav dobro ponese, Žnid.; — 3) p. se, sich berühmen, rühmend etwas sagen, Zv.; — 4) p. se za koga (kaj), sich jemandes (einer Sache) annehmen, Cig.; p. se za vero, za svoje stiskane brate, Ravn.
22. sadíka, f. die Setzpflanze, das Setzreis, der Setzling, Mur., Cig., Jan., DZ.; sadike in korenine se pokopajo po vrtu, Ravn. (Abc.).
23. slȃvje, n. die Feierlichkeit, nk.; veliko slavje slaviti, Z.; s slavjem koga pokopati, SlN.; — der Triumph, Jan.
24. zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
25. zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani