pok (801-844)

801. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
802. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
803. vgozdíti, -ím, vb. pf. einkeilen; vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, Jurč.; — einschieben, M.; v. stavek, Levst. (Zb. sp.).
804. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
805. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
806. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
807. vprẹčnják, m. = vprečnik: vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, Jurč.
808. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
809. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
810. vzkónčən, -čna, adj. = pokončen, aufrecht, C.
811. zabŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. verstopfen, luftdicht verschließen, Habd.- Mik., Cig.; verbodmen, verbeilen: z. sod, Cig., C.; zabrčven, Hal.- C., Dol., BlKr.- Mik.; — = z zemljo pokriti in zatolči: zelje, tropine, krompir z., BlKr.- Let.
812. zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.- C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.- C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
813. zagátiti, -im, vb. pf. verstopfen; usta z., Trub.- Mik.; razpoko z., Cig.; cev z., eine Röhrfuge dichten, DZ.; — vodo z., das Wasser bedeichen, Cig., C.; — z. se, sich verstopfen, v dušniku se mi je zagatilo, es will mich ersticken, Fr.- C.; sluhovod se zagati z ušesnim maslom, Erj. (Som.); otrok je zagačen v ušesih, Gor.; — verhindern: z. posvečenje, ogr.- C.
814. zagǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. anfangen Musik zu machen, aufspielen; godci eno zagodejo pred hišo, potem jih pokliče gospodar v hišo; — bes. die Geige zu spielen anfangen, aufgeigen, Cig., M.; — po mačje z., eine Katzenmusik machen, Cig.; — on jim jo bo še zagodel, = er wird ihnen noch etwas anthun, Jurč.
815. zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
816. zahlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) zuklappen, Mur., Cig.; pokrov je zahlopnil, Cig.; — z. se, sich verschnappen, Mur.; — 2) ( trans.) abschnappen, Mur., Cig.
817. zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.- Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.- C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.- Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
818. zakadíti, -ím, vb. pf. 1) mit Rauch erfüllen, z. izbo, Cig.; sode z žveplom z., die Fässer mit Schwefel einbrennen, schwefeln, Cig.; — z. se, Rauch anziehen, Cig.; zakajena soba, hiša, ein angeräuchertes, rauchgeschwärztes Zimmer, Haus, Cig.- Z.; — z. komu, jemandem etwas unter die Nase reiben, Ig (Dol.); — 2) z. se, zu rauchen anfangen; aufrauchen; nekaj se je tam za gozdom zakadilo; — = pokaditi se, verdrießen: dekletom se je malo zakadilo, (ko so jih zavrnili), Burg.; — 3) z., werfen, schleudern; z. se v koga, auf jemanden losstürzen; z. se med sovražnike, in die feindlichen Reihen einsprengen; — 4) verrauchen; veliko denarja na leto z.
819. zaklòn, -klóna, m. die Deckung, der Schutz, Cig., DZ., Zora; — der Schirm: rdečo luč z zaklonom pokrivati, DZ.; — záklon = zatišje, BlKr.- DSv.
820. zakonı̑t, adj. gesetzmäßig, gesetzlich, legal, Jan., Cig. (T.), nk.; zakonito določilo, gesetzliche Bestimmung, Levst. (Cest.); zakonito poklican, gesetzlich berufen, DZ.; zakoniti nasledki, die gesetzlichen Folgen, Levst. (Nauk).
821. zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.- C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.
822. zalívati, -am, vb. impf. ad zaliti; 1) begießen: rože z.; — 2) zugießen, ausgießen, vergießen, s svincem razpoke z.; zobe z., die Zähne plombieren; — vino z vodo z.; sod z., da je zmerom poln; solze oči zalivajo (füllen); — z vinom koga z. (= napajati), Erj. (Izb. sp.); — Obup mu zaliva srce zvesto, Preš.; — überfluten, überschwemmen, Jan.; — papir se zaliva, das Papier schlägt durch, Cig.
823. zamašíti, -ím, vb. pf. verstopfen, zustopfen; z. steklenico, cev, luknjo, razpoke; ušesa si z.; ( fig.) z. komu usta, jemanden mundtodt machen, ihm das Maul binden, Cig.; — zamašen, constipiert.
824. zamázati, -mȃžem, vb. pf. 1) verschmieren, zuschmieren; peč z ilovico, razpoke z apnom z.; — verstreichen, verwischen; z. črko tako, da se ne pozna več; — 2) beschmieren, beschmutzen; z. se pri delu; ves zamazan v obraz; zamazano perilo; — ( fig.) od grehov zamazana duša, C.; — 3) durch Schmieren verbrauchen; verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
825. zapádati, -pȃdam, vb. impf. ad zapasti; 1) zufallen: pokrov, kljuka zapada, Cig.; — 2) verfallen, M.
826. zapásti, -pádem, vb. pf. 1) hinter etwas fallen: z. za zid, Cig.; = zaiti, untergehen, Z.; — einfallen, einschnappen, einspringen, V.-Cig.; kljuka je zapadla, Cig.; pokrov je zapadel, der Deckel ist zugefallen, Cig.; — 2) fallen (vom Schnee); sneg je zapadel štiri črevlje na debelo, es ist ein 4 F. tiefer Schnee gefallen, Levst. (Zb. sp.); — z. kaj, koga, verschneien, zuschneien; sneg je vse zapadel; V cvetju jo (rožo) zapadejo snegovi, Preš.; — 3) verfallen, Cig., Jan.; moja zastava je zapadla, moje blago je zapadlo, Cig.; državni denarnici z., dem Fiscus verfallen, Cig.; zapadel, verfallen: zapadla varščina, zapadlo blago, Cig.; — z. kazni, in Strafe verfallen, Cig.; — 4) straffällig werden, Svet. (Rok.); — verwirken; z. glavo, Dict., Cig.; život z., Krelj; svojo dušo s smrtnim grehom z., C.; z. pravdo, Trub.; vse svoje bodo zapadli, Vod. (Nov.); gorskemu gospodu tri marke z., Rec.; srebrnike pri stavi z., Zora; — ein Übel als eine Strafe auf sich laden, verschulden, verdienen; z. peklenski ogenj, sodbo, Krelj; nesem zapadel ništer (nič), Krelj.
827. zaplóskati, -am, vb. pf. 1) = ploskaje pokriti: dež njivo zaploska, M.; — 2) zu klatschen anfangen; — einmal klatschen, aufklatschen; z rokami z., die Hände zusammenschlagen.
828. zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.- Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.- C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
829. zazávati, -vam, vb. impf. = zazivati; 1) anrufen, kajk.- Valj. (Rad); z. koga na pomoč, C.; pastir zazava s hriba v hrib, da pokliče svojega druga, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) z. se na Boga, sich auf Gott berufen, Gott anrufen, Mur.
830. zazváti, -zóvem, vb. pf. 1) anrufen, rufen, = poklicati: Bog nas k sebi zazove, ogr.- Valj. (Rad); auffordern, DZ.; — 2) z. se, sich berufen, appellieren, Mur.
831. zbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, weglöschen ( z. B. etwas Geschriebenes); zbriši, kar si na tablo zapisal! z. v zemljiščni knjigi (abschreiben, löschen), Cig., nk.; — löschen, tilgen: z. sramoto, greh s pokoro, Cig.
832. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
833. zéməljn, adj. Erd-: zę̑meljni razpok, die Erdkluft, Cig.; zemeljna sol, das Erdsalz, Cig.; zemeljna dela, Erdarbeiten, DZ.
834. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
835. zlasáti, -ȃm, vb. pf. bei den Haaren nehmen und beuteln; z. nepokornega dečka.
836. zmlȃdlẹ́ta, adv. = spomladi, Št.; (pokvarjeno: zmarleta, jvzhŠt.); (tudi: zmladlet, m., Ahac.).
837. známenje, n. das Kennzeichen, das Zeichen; vžgano z., das Brandmal; ločilno z., das Unterscheidungszeichen, Cig., Jan., nk.; z. delbe, das Divisionszeichen, z. kakovosti, das Qualitätszeichen ( math.), Cig. (T.); das Emblem, Cig., Jan.; z. (na životu), das Mal, Cig., jvzhŠt.; z. dati, ein Zeichen geben; pokalno z. (na železnicah), das Knallsignal, DZ.; — das Symbol, Cig. (T.); z. sv. križa, das Kreuzzeichen; — die Geschichtsäule, Cig.; ein aufgerichtetes Bild zur Erinnerung an einen Unglücksfall, Kr.; ein religiöses Standbild, Kr.; — das Anzeichen, das Vorzeichen; dobro, slabo z.
838. zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.
839. zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
840. žagíšče, n. = kraj, kamor pokladajo hlode, katere žagajo, Zora.
841. žę́gən, -gna, m. der Segen; — der Ostersegen; žegna komu dati pokusiti; — iz nem.; pogl. blagoslov.
842. 1. želǫ̑dəc, -dca, m. der Magen; ž. si pokvariti; dober ž. imeti.
843. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
844. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani