pohlep (11)

1. pohlèp, -hlę́pa, m. die unordentliche, heftige Begierde, die Sucht, Cig., Jan., C., nk.; p. po zlatu, po časti, Cig.
2. pohlę̑pa, f. = pohlep, Cig., Valj. (Rad); p. za častnimi imeni, die Titelsucht, Cig.
3. pohlę́pati se, -pam, -pljem se, vb. impf. ad pohlepniti se; sich ducken, M.
4. pohlę́pən, -pna, adj. gierig, lüstern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. biti na kaj, C.; p. česa, na kaj, za čim, Cig.
5. pohlepiti se, -im se, vb. pf. sich ducken, M.
6. pohlę̑pnež, m. = pohlepen človek, Cig.
7. pohlę̑pnica, f. = pohlepna ženska, Z.
8. pohlę̑pnik, m. = pohlepen človek, Cig.
9. pohlę́pniti se, -hlę̑pnem se, vb. pf. sich senken, sich ducken: kruh se je pohlepnil, das Brot ist eingefallen, Z.; — sich demüthig stellen, Z.
10. pohlę́pnost, f. die Begehrlichkeit, die Lüsternheit, Mur., Cig., Jan., C.
11. zasẹ́dati, -am, vb. impf. ad zasesti; 1) aufsitzen: konje z.; Hlapci (so) konje zasedali, Npes.-K.; (einen Platz) besetzen; z. sedeže; čebele panj zasedajo, Lašče- Levst. (M.); — pohlepnost zaseda srce, kajk.- Valj. (Rad); — 2) nachstellen: z. koga, Cig., kajk.- Valj. (Rad); neprijatelji me zasedajo, C.; (z. komu, Mur.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani