pogubljen (11)

1. pogublję́nəc, -nca, m. der Verdammte, Mur., Cig., Jan.
2. pogubljeník, m. = pogubljenec, Mur.
3. pogubljénje, n. das Verderben; — die Verdamnis: večno p.
4. pogublję́nka, f. die Verdammte, Cig., Jan.
5. pogonobljénje, n. = pogubljenje, die Vernichtung: gnusoba pogonobljenja, Guts. (Res.).
6. pogubíti, -ím, vb. pf. 1) verderben; oči si p., Vraz- Pjk.; den Untergang bereiten, vernichten, zugrunde richten; to ga je pogubilo, das war sein Verderben; — verdammen: na veke pogubljen; — p. koga, jemanden vom Leben zum Tode bringen, ihm den Garaus machen, Cig., Jan.; — 2) nach und nach verlieren, C.; peneze po poti p., C.; verstreuen, Cig.; — p. se, verloren gehen: nič se ni pogubilo vina pri natakanju, jvzhŠt.
7. pogúbljati, -am, vb. impf. ad pogubiti; verderben, zugrunde richten; — verdammen: ne pogubljajte, da ne boste pogubljeni, Z.
8. pogubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pogubljati; ne pogubljujte, tako tudi vi ne boste pogubljeni, Schönl.
9. posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.- Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče- Erj. (Torb.); — abheben ( z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen ( z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.- Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).
10. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
11. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani