pogledati (21)

1. poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.- Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.
2. spoglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. die Augen aufschlagen, Cig.; ( nam. vzpog-).
3. spoglę́dati se, -glę̑dam se, vb. pf. sich gegenseitig anblicken; Zdaj Turki se spogledajo, Npes.-K.
4. vpoglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. Einsicht nehmen, nk.
5. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
6. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
7. ǫ́stər, óstra, adj. scharf, o. nož; — ostro, die Schneide, Cig.; der Grat, Jan., Jes.; — spitz; oster kot, spitzer Winkel, Cig. (T.); — rauh, Cig.; ostra brada, Cig.; ostra sapa, ostro podnebje, Cig.; — scharf, rauh (von Geschmack); — grell, durchdringend: o. glas, Cig., Jan.; — ostro pogledati koga, jemanden scharf anblicken; — durchdringend: oster um, Cig. (T.); — strenge, rigoros: oster sodnik, ostra kazen, ostre besede; ostro držati, imeti koga, jemanden strenge behandeln.
8. osúpəł, -pła, adj. erstaunt, überrascht, bestürzt, nk.; osuplo koga pogledati, Svet. (Rok.); ves osupel, Erj. (Torb.).
9. poglę̑dkati, -am, vb. pf. dem. = pogledati (v otr. govoru).
10. pogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad pogledati; Blicke werfen, wiederholt ansehen; po svojih ljubih otročičih pogledovati, Jurč.; p. za kom, jemandem nachäugeln, Cig.; p. se s kom, Blicke wechseln; jezno se pogledujeta, sie wechseln zornige Blicke.
11. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
12. prátika, f. der Bauernkalender; v pratiko pogledati.
13. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
14. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
15. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
16. spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").
17. spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).
18. strahóta, f. die Furcht: od strahote, ogr.- Valj. (Rad); — der Schrecken, das Schrecknis, der Graus; to je strahota! das ist etwas Schreckliches! s. je pogledati, es ist ein furchtbarer Anblick, Cig.; do strahote velik, furchtbar groß, ZgD.
19. strȃn, -ı̑, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.- Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.- Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.- Valj. [Rad]).
20. vpogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad vpogledati, DZ., nk.
21. zaničljìv, -íva, adj. 1) geringschätzig; zaničljivo koga pogledati, jemandem einen verächtlichen Blick zuwerfen; — hoffärtig: niso nič zaničljivi in visoki, LjZv.; — 2) verachtungswürdig, Cig.; nichtswürdig, Mur.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani