podučiti (4)

1. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
2. neumẹ́tẹłən, -łna, adj. unwissend, Dict., C.; neumetelne (-talne) podučiti, Schönl., Jsvkr.; unerfahren, Meg.; ungebildet, Dict.; unvernünftig, kajk.- Let.; thöricht, C.
3. podúčati, -am, vb. impf. ad podučiti; = podučevati, kajk.- Valj. (Rad).
4. podučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podučiti; belehren, instruieren; unterweisen, unterrichten.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani