podolg (22)

1. podȏłgast, adj. länglich; podolgasto okrogel, länglich rund, Cig.
2. podołgàt, -áta, adj. = podolgast, Cig.
3. podółgav, adj. = podolgast, Blc.-C.
4. podȏłgič, adj. nach der Länge hin, C.; p. oster nož, LjZv.
5. podȏłgičast, adj. länglich, C.
6. podȏłgičən, -čna, adj. was nach der Länge hin ist, C.
7. podołgljàt, -áta, adj. = podolgast, Jan.
8. podȏłgoma, adv. nach der Länge.
9. podołgovàt, -áta, adj. = podolgast, länglich, Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.); p. obraz, Zv.; podolgovato-okrogel, oval, Cig. (T.); tudi: podółgovat, Dol.
10. podolgovȃtəc, -tca, m. das Oblong ( math.), Cig. (T.).
11. podolgovȃtka, f. eine Art lange grüne Herbstbirne, C.
12. barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
13. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
14. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
15. 1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
16. grẹ̑snica, f. podolgovata mrežasta priprava, pod katero se nabira gres, Ig.
17. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
18. ovālən, -lna, adj. podolgovato okrogel, jajčast, oval, Cig. (T.).
19. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
20. 1. tȗłəc, -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.- C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.- C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.- C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel ( z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden ( mont.), V.-Cig.
21. túrkinja, f. 1) = krompir, Tolm.- M.; — 2) podolgovata, zdolaj bela smokva, od katere se jẹ́ samo gornja polovica, Bilje na reki Ipavi- Erj. (Torb.).
22. žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani