podme (67)

1. podmę̑ča, f. otrobi, s katerimi se svinjska kuha pomeša ("podmete"), BlKr.
2. podmẹ̑čək, -čka, m. ein unterschobenes Ding, Cig.; — = podložena krpa, Dol.
3. podməkníti, -máknem, vb. pf. 1) darunterrücken, Cig.; unterschieben: nevesto p., Z.; — 2) darunter wegrücken, M.; njega stopala ne bodo podmaknjena (= ne bodo se spoteknila), Trub. (Psal.); — 3) schnipfen, C.; — 4) das Bein untersetzend umwerfen, C.; — p. koga, jemanden stürzen, C.
4. podmẹ̀ł, -mẹ́la, m. unterwühltes Ufer, der Uferbruch, C.; — die Grotte, Ravn.- M., Valj. (Rad), Vod. sp.
5. podmẹlíti, -ím, vb. pf. unterwühlen, C.
6. podmẹ̑mba, f. ein heimlicher Umtausch, C.
7. 1. podmẹ̑na, f. der Austausch, die Unterschiebung, Jan. (H.).
8. 2. podmẹ̑na, f. die Hypothese, h. t.- Cig. (T.); — češ.
9. podmẹ̑nčič, m. dem. podmenek; das Wechselkind, der Wechselbalg, vzhŠt.- C.
10. podmẹ̑nək, -nka, m. das Wechselkind, der Wechselbalg, Cig., C.
11. podmẹníłen, -łna, adj. hypothetisch, h. t.- Cig. (T.).
12. podmẹnílo, n. die Hypothese, h. t.- Cig. (T.); — prim. podmena.
13. 1. podmẹníti, -ím, vb. pf. heimlich vertauschen, Cig. (T.), C.; unterschieben, Cig.; podmenjeno dete, ein unterschobenes Kind, Z.
14. 2. podmẹ́niti, -im, vb. pf. p. kaj, eine Hypothese aufstellen, Cig. (T.); — prim. 2. podmena.
15. podmeráč, m. der Taucher, C.
16. podmę̑rati, -am, vb. impf. untertauchen, Z.; — prim. pondirati.
17. podmẹ̑sečən, -čna, adj. sublunarisch, Cig.
18. podmẹ́siti, -im, vb. pf. den Brotteig einsäuern, Jan. (H.).
19. 1. podmésti, -métem, vb. pf. darunter kehren oder fegen, M.
20. 2. podmę́sti, -mę́tem, vb. pf. einrühren, Cig., Jan.; moko p. v juho, C., Gor.; kuharica podmete zelje z moko, BlKr.
21. podmẹ́šati, -am, vb. pf. darunter mengen, Cig., Jan.
22. 1. podmèt, -mę́ta, m. jako redek močnik, dünnes Mehlmus, Mur., Cig., Jan., Mik., Gor.
23. 2. podmèt, -mę́ta, m. 1) der Einschlag nach innen (bei Kleidern), bes. der untere Saum am Weiberkittel, Mur., C.; p. si boš poblatila, C.; — 2) das Unterfutter, ogr.- C.; — das Futterleder, (pódmet) Danj.- Valj. (Rad); — 3) das Subject ( phil., gramm.), h. t.- Cig. (T.), Lampe (V.); — (= predmet: p. tragediji, Levst. [Zb. sp.]).
24. podmę̑ta, f. das Mehl, das in Speisen eingerührt wird, Z., Notr.
25. podmę́tanica, f. = podmetenica, Cig., Jan., Notr.
26. 1. podmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad 1. podmesti, M.
27. 2. podmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad podvreči; 1) unterstellen, Cig. (T.); nadzoru p., der Beaufsichtigung unterziehen, DZ.; unterwerfen, Cig.; p. se, sich unterwerfen, Cv.; — 2) unterschieben, V.-Cig., Jan.; tuje blago p., Navr. (Spom.); izrodke svoje nepremišljenosti je podmetal cerkvenemu učeniku, Cv.
28. 3. podmę́tati, -am, vb. impf. ad 2. podmesti; einrühren, Cig., Jan.
29. podmetávati, -am, vb. impf. = 2. podmetati, Jan. (H.).
30. podmẹ́tavəc, -vca, m. der Unterschieber, Cig.
31. podmę̑tək, -tka, m. 1) die Watte, Rib.- Cig.; podmetki, Wattierungen, C.; — 2) das Unterschiebsel, Jan. (H.).
32. podmę́tən, -tna, adj. subjectiv, Cig. (T.), C.; podmę̑tni rek, der Subjectsatz, Cig. (T.); — prim. 2. podmet 3).
33. podmę̑tenəc, -nca, m. = 1. podmet, C., Gor.
34. podmę̑tenica, f. = podmetenec, C., Idrija, (-tanica, Cig., Jan.).
35. podmę̑tki, m. pl. die Buttermilchsuppe, Ravn.- Valj. (Rad).
36. podmetnják, m. der Einstechbogen (der Buchdrucker), Cig.
37. podmę́tnost, f. die Subjectivität, Cig. (T.).
38. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
39. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
40. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
41. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
42. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
43. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
44. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
45. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
46. čadána, f. koza zagorele dlake, Podmelci- Erj. (Torb.).
47. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
48. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
49. lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
50. lı̑pež, m. kozje ime, Krn, Podmelci- Erj. (Torb.).
51. mę̑čka, f. das zum Einrühren gebrauchte Mehl, Mur.; — prim. podmetati.
52. oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
53. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
54. pírgoš, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
55. podklȃdba, f. = 2. podmena, Cig.
56. podmákniti, -nem, vb. pf. = podmekniti, Cig., Jan., C.
57. podmíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad podmekniti; 1) darunter rücken, Z.; unterschieben, Z.; — (Waren) schwärzen, schmuggeln, Jan.; — 2) darunter wegrücken, M.; — 3) stehlen, C.; — 4) ein Bein untersetzend umwerfen, C.
58. rı̑vež, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
59. subjēkt, m. podmet, osebek, das Subject.
60. subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).
61. tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
62. zȃjka, f. 1) die Häsin; — kozje ime, Krn, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Tuš. (B.); (phyteuma pauciflorum), Medv. (Rok.).
63. 2. zamèt, -mę́ta, m. 1) dasjenige, was zur Mengung mit dem flüssigen Schweinefutter dient (Mehl, Kleien u. dgl.), Št.; — 2) = podmet, das Mehlmus, Mik.
64. zamrsáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, beschmieren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zamrsana obleka, t. j. taka, katera je oprana izgubila prejšnji lesk in lepo barvo, Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
65. ziráš, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
66. zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.- Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; ( hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.- Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
67. žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani