podložnik (4)

1. podlǫ́žnik, m. 1) der Unterthan; oblastnik ali p., Fürst oder Unterthan, Trub.; desetinski p., der Zehenthold, fevdni p., der Vasall, graščinski p., der Erbhold, Cig., Jan.; — 2) das Trittbrett (beim Spinnrad, Schleifstein u. dgl.), C.; prečni p., der Querschemel (der Weber), Cig.; ( prim. podnožnik); — 3) die Fußleiste einer Truhe, der Fuß, Kr.; jaz sem delal škrinjo, ravno podložnike sem porezaval, Andr.; tudi: podlọ̑žnik.
2. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
3. vazāl, m. fevdni podložnik, der Vasall.
4. zatı̑rati, -am, vb. impf. ad zatreti; 1) vertilgen, ausrotten, vernichten; z. mrčes; bog zatira oskrunitelje svoje cerkve, kajk.- Valj. (Rad); — verheeren, Cig.; toča polja zatira, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen: navade, praznike z., Cig.; — z. se, sich abtödten, Cig.; — 2) bedrücken, bedrängen, verfolgen; z. podložnike, ljudstvo, uboge, pravico.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani