poboj (8)

1. pobòj, -bója, m. 1) die Schlägerei; v pobojih, Ravn.- Valj. (Rad); bil je spet p. to noč, jvzhŠt.; iz tega je bil neko nedeljo strašan poboj, Navr. ( Vod. sp.); — die Schlacht, Jan.; hud poboj med dvema armadama, Cig.; užugal je njegove vojske v nekoliko pobojih, Ravn.; — 2) der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., M.; bratovski p., Jsvkr.; die Niederlage (eines Heeres), Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dalm., Kast.
2. pobojáriti, -ȃrim, vb. pf. zum Bojaren machen, Let.
3. pobojávati se, -am se, vb. impf. Bedenken tragen, C.
4. pobójən, -jna, adj. 1) streitlustig, kriegerisch, Cig., Jan.; p. narod, Ravn.; — 2) den Todtschlag betreffend, Mur.
5. pobojíšče, n. = bojišče, Jan.
6. pobǫ̑jnik, m. 1) der Raufbold (kdor rad pobojev išče), Bes.; — 2) der Todtschläger, M.; ( der Mörder, Jan.); pobojnik se izgovarja, da jeza ga je zgrabila, Jsvkr.; kaj smo sami pobojniki, ka-li? Jurč.
7. pobǫ̑jstvọ, n. = poboj 1), die Schlägerei, Bes.
8. rodẹ́vati, -am, vb. impf. zu zeugen, zu gebären pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se, zu entstehen pflegen: v krčmi se rodeva poboj, Bes.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani