po (89469)

1. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: Ravn.- Mik.; po eden, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, Zv.; po malo dajati, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, Vrt.; po razna mesta, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), Npes.-K.; grem po piti, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, Vrt.; po očetovsko DZ.; po vse = po vsem, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, Burg.; po čisto, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, Cig., Jan.; po temi hoditi, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, Cig.; po volji, po godu biti, Cig. (T.); po vrsti, Jurč.; po zlu deti, Habd.- Mik.; po zlu iti, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, C.; po krivem prisegati, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, Met.- Mik.; po kapljah, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, Blc.-C.; po paru, Met.; po kosu, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: Svet. (Rok.); ti po sebi glej! Z.; po drugih se ozirati, Met.- Mik.; po šestih dneh, nk.; — po meni je, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
2. poabotíti se, -ím se, vb. pf. Let.
3. poápniti, -im, vb. pf. Cig.; Nov.; Cig.
4. poapnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poapniti; Cig.
5. pǫ̑b, ** m. — iz nem.
6. pobábiti, -bȃbim, vb. pf. o. feige machenpo>, Cig.; p. se, Cig.
7. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, Z.
8. pobagríti, -ím, vb. pf. Z.; — prim. bagriti.
9. pobáhati se, -am se, vb. pf. po>ein wenig prahlen, eine Prahlerei aussprechenpo>; pobahal se je, da ni nikomur nič dolžan.
10. pobakláti, -ȃm, vb. pf. Cig.
11. pobakrę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = pobakriti, Jan. (H.).
12. pobákriti, -im, vb. pf. Z., nk.
13. pobalı̑n, m. po>der Bubepo>.
14. pobalı̑nski, adj. po>bübischpo>.
15. pobalı̑nstvọ, n. nk.
16. pobȃrati, -am, vb. pf. = povprašati, Mur., Cig., Jan., Kor.
17. pobarbāriti se, -im se, vb. pf. Cig. (T.).
18. pobarōniti, -im, vb. pf. Cig., nk.
19. pobȃrvati, -am, vb. pf. po>färbenpo>; jajca, lice p.
20. pobásati, -bȃšem, vb. pf. Zora; — p. kaj, Z., jvzhŠt.
21. pobȃva, f. C.
22. pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, C.
23. pobȃvkati, -am, vb. pf. po>ein wenig bellenpo>.
24. pǫ̑bče, -eta, n. dem. pob; po>das Bübchenpo>.
25. pǫ̑bčək, -čka, m. dem. pobec.
26. pǫ̑bəc, -bca, m. dem. pob; po>das Bübchen, das Bürschchenpo>.
27. pobəcáti, -ȃm, vb. pf. Z.
28. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. Svet. (Rok.).
29. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. Prip.- Mik.
30. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, Cig.; na pobegu biti, Maribor- Kres; — DZ.
31. pobẹ́gəł, -bẹ́gla, adj. Jan., Šol.
32. pobẹ̑gež, m. M., ogr.- C.
33. pobẹ̑gləc, -gləca, m. Jan.
34. pobẹgljìv, -íva, adj. Dict., Dalm.
35. pobẹ́gniti, * -nem, vb. pf. Z.
36. pobę́gnjenəc, * -nca, m., Cig., DZ., pogl. pobeglec.
37. pobẹlı̑təv, -tve, f. Cig.
38. pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, Cig.; — Polj.; — 2) Cig.
39. pobèr, -bę́ra, m. 1) Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., Dol.
40. poberáč, m. 1) Mur.; — Mur.; — 2) Gor.
41. poberáčək, -čka, m. dem. poberač 2); Gor.
42. poberáčiti, -ȃčim, vb. pf. C.
43. pobę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = pobirati, Mur., Jan., C.
44. pobèr-bábica, f. = poberuhinja, Črni Vrh ( Notr.).
45. poberı̑n, m. C.; — v kletvici: da bi ga potipal poberin! LjZv.
46. poberkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Jan.
47. pobę̑rščina, f. Jan.; sadje, ki samo z dreves popada in se pobere, Polj.
48. poberúh, m. 1) zaničlj.), C.; — C.; — 2) rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
49. poberúhinja, f. zaničlj.), Polj.
50. pobesẹ́dən, -dna, adj. nk.
51. pobesẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. pf. Jan. (H.); Z.
52. pobẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. nam. poobesiti.
53. pobẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. nk.
54. pobẹ́šati, -am, vb. impf. ad pobesiti.
55. pobəzáti, -ȃm, vb. pf. po>ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechenpo>; s palico, šibo koga p., v kaj p.
56. pobəzgáti, -ȃm, vb. pf. = pobezati.
57. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, po>ein wenig biesenpo>: krava je malo pobezljala.
58. pobəzníti, -báznem, vb. pf. C.
59. pobẹ́žati, -ím, vb. pf. po>ich werde fliehenpo>.
60. pǫ̑bič, m. ogr.- Valj. (Rad).
61. pobijȃłnica, f. = klalnica, Cig., DZ.
62. pobíjanje, n. po>das Keulen der pestkranken Rinderpo>.
63. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — Jan.; — Cig., Jan.; — 2) Cig.; — 3) p. se (po svetu), Jan.
64. pobijȃvəc, -vca, m. Cig., Jan.; Jap.- C.
65. pobijȃvka, f. Cig.
66. pǫ́bir, m. = pober 1), Notr.- Cig.
67. pobı̑ra, f. DZ.
68. pobiráč, m. Mur., Cig.; Cig.
69. pobiračíca, f. Cig.
70. pobirȃj, m. V.-Cig.
71. pobirȃłnica, f. C.
72. pobı̑ranci, m. pl. Cig.
73. pobíranje, n. po>das Einsammeln, die Einhebungpo>: p. davkov, desetine.
74. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., Cig.; črke p., Z., C.; p. glas, Cig.; stopinje p., C., ZgD.; stopinje p. za kom, Cig.; pot pod seboj hitro p., Jurč.; vrvi pobirati, Cig.; perilo p., Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — Jan. (H.); Cig.; hudo nas bode pobiralo, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — po>einsammeln, einhebenpo>: davke, desetino, bernjo p.
75. pobíravəc, -vca, m. po>der Einsammler, der Einnehmerpo>.
76. pobíravka, f. po>die Klauberinpo>.
77. pobı̑rək, -rka, m. 1) z. B. das Raffholz, die Nachlese auf Äckern u. dgl.)po>; — 2) Fr.- C.
78. pobirkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Cig.
79. pobístriti, -bı̑strim, vb. pf. 1) C., ogr.- M.; — 2) Bes.
80. pobı̑təc, -tca, m. M., Z.
81. pobı̑təv, -tve, f. Jan., Z., SlN.
82. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) Cig. (T.); p. vrednost denarja Cig. (T.); — p. dolg, Cig.; — C., Z.; Cig.; dokaz p., Cig., Jan.; — p. s karto, Cig.; — Cig.; ves pobit je Cig.
83. pobíti, pobǫ́dem, vb. pf. C.
84. pobítje, n. Cig.; vrnil se je od pobitja kraljev, ogr.- Valj. (Rad); p. nad dunajskim cesarjem, Levst. (Zb. sp.).
85. pobitodúšən, -šna, adj. Mur., Slom.- C.
86. pobı̑tost, f. po>die Niedergeschlagenheitpo>.
87. pobı̑tva, f. = pobitje, Mur., Nov.- C.
88. pobívati, -am, vb. impf. ad pobiti (bodem); C.
89. poblagorováti, -ȗjem, vb. pf. p. koga, Z.
90. poblagoslovíti, -ím, vb. pf. Cig., Jan.
91. poblátiti, -blȃtim, vb. pf. po>mit Koth beschmutzenpo>; p. koga, se.
92. poblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. Cig., Jan., nk.
93. poblaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad poblažiti; nk.
94. poblážica, f. Cig. (T.).
95. poblážiti, -im, vb. pf. Zora.
96. poblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. po>ein wenig plaudernpo>.
97. poblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. po>die Farbe verlieren, verblassenpo>; barvano blago rado pobledi.
98. poblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. Z.
99. poblẹdíti, -ím, vb. pf. Cig.
100. poblę́jati, -am, vb. pf. eig. ein wenig meckern: etwas schreien, stammelnpo>, C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani