požig (13)

1. požìg, -žíga, m. die Verbrennung, die Einäscherung, Cig., Jan.; — = zažig, die Brandlegung, Cig., Jan.
2. požigalíšče, n. die Verbrennungsstätte, Jan.
3. požíganje, n. das Niederbrennen, das Sengen.
4. požígati, -am, vb. impf. ad požgati; verbrennen, niederbrennen, sengen; na njivi dračje, hosto požigajo, da je rodovitnejša; sovražniki požigajo po deželi.
5. požigȃvəc, -vca, m. der Mordbrenner, Cig., Jan.; — der Brandleger, Cig., Jan.
6. požigȃvka, f. die Mordbrennerin, Mur.; — die Brandlegerin, Jan.
7. požigȃvščina, f. die Brandschatzung, Cig., Jan.
8. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
9. paležína, f. = požigavščina, die Brandschatzung, Cig.; paležino naložiti, eine Brandschatzung auflegen, brandschatzen, Cig.
10. 1. požágati, -am, vb. impf. = požigati, Rož.- Kres.
11. požgár, -rja, m. kraj, kjer se je hosta požigala: na požgarju rada ajda raste, Gor.
12. 2. rúpa, f. 1) das Rasenstück, C.; — 2) rupe = šota, der Torf: požigati in rezati rupe, Levst. (Močv.); — 3) neki plevel z dolgimi koreninami, C.; = huda r., Z.
13. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani