pluti (12)

1. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
2. doplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. schwimmend (o ladji), in einem Schiffe fahrend gelangen, erreichen; d. brega, Erj. (Torb.).
3. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
4. odplúti, -plóvem, vb. pf. abfahren (vom Schiff), auslaufen, Cig., Jan., DZ., nk.
5. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
6. poplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) eine Fahrt zu Schiffe unternehmen, DZ.; — 2) = poplaviti: potok njivo poplove, C.; vse p. kakor povodnja, Dalm.
7. preplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) durchschwimmen, Jan., C.; — durchschiffen, Jan., nk.; — 2) überschwemmen: voda je travnik preplula, C.; ( pren.) čas je vas preplul, Zora.
8. priplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. heranschwimmen, heranschiffen, Jan., nk.
9. splúti, -plújem, -plóvem, vb. pf. fortschiffen, Vrt.; ( nam. vzp-).
10. zaplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. = podpluti: oči ima zaplute, Glas.
11. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
12. plovẹ́ti, -ím, vb. impf. = pluti: v veselju plovi, Kast.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani