plemenit (39)

1. plemenı̑t, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; ( nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.- C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.
2. plemenitáš, m. der Edelmann, der Adelige.
3. plemenitášinja, f. die Edeldame, Let.
4. plemenitáški, adj. edelmännisch.
5. plemenitȃštvọ, n. der Adel, Jan. (H.).
6. plemenítən, -tna, adj. = plemenit, Cig., Jan., M., C.
7. plemenı̑təv, -tve, f. die Begattung, Cig., C.; konjska p., die Beschälung, Levst. (Nauk).
8. plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
9. plemenítiti, -ı̑tim, vb. impf. adeln, Jan. (H.); — veredeln, Cig. (T.), DZ.; sv. vera je plemenitila naše pradede, Cv.
10. plemenı̑tnica, f. 1) die befruchtete Bienenkönigin, Cig., Gol.; — 2) die Edeldame, Cig., Jan.
11. plemenı̑tnik, m. der Adelige, Mur., Cig., Jan., nk.
12. plemenitǫ̑ča, f. = plemenitost, Valj. (Rad).
13. plemenitosŕčnost, f. der Edelmuth, Cig.
14. plemenı̑tost, f. 1) der Zustand der Befruchtung, die Fruchtbarkeit (von Thieren), C., Levst. (Beč.); — 2) der Adel (als Vorzug des Geschlechtes), Cig., Jan.; — 3) die edle Beschaffenheit, Cig., Jan., C., nk.
15. plemenı̑tva, f. = plemenitev, DZ.
16. neplemenı̑t, adj. unadelig, Cig., Jan., nk.; — unedel, Cig., Jan., nk.
17. oplemeníti, -ím, vb. pf. 1) befruchten (von Thieren): o. matico, Por.; kobilo o., Cig.; o. se, trächtig werden, Polj.; — 2) = oplemenititi, Cig., Jan.
18. oplemenítiti, -ı̑tim, vb. pf. 1) in den Adelsstand erheben, Levst. (Zb. sp.); — 2) veredeln, Cig. (T.), C., nk.
19. poplemeníti, -ím, vb. pf. = poplemenititi, C.
20. poplemenítiti, -ı̑tim, vb. pf. veredeln, nk.
21. uplemeníti, -ím, vb. pf. befruchten; u. se, befruchtet werden; matice se uplemene od trotov, Erj. (Torb.).
22. zaplemeníti se, -ím se, vb. pf. sich durch Fortpflanzung vermehren, sich einnisten, Mur., Cig.
23. 2. bę̑g, m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — prim. tur. beg = gospod, Dan.
24. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
25. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
26. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
27. kovína, f. 1) das Metall; plemenite kovine, Edelmetalle, Erj. (Min.); — 2) Geschmiedetes, Geprägtes, C.; — (kǫ̑jna, nam. kovina, das Material, ogr.- Valj. [Rad]).
28. kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.- Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.- Valj. (Rad).
29. lōrd, m. visok angleški plemenitaš, der Lord.
30. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
31. patrīcij, m. plemenitaš, pos. starorimski, der Patricier.
32. plemenìč, -íča, m. = plemenitaš, C.
33. plemeník, m. = plemenitaš, C.
34. plę̑miški, adj. = plemenitaški, Jan.
35. plę̑mkinja, f. = plemenitašinja, Cig., Zora.
36. povzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. 1) ein wenig heben: p. sod, Cig.; prim. privzdigniti; — 2) emporheben, erheben; p. roke proti nebu; s povzdignjenimi rokami prositi; — p. oči, emporblicken, Cig.; — p. koga na kraljevi prestol; med plemenitnike p., adeln, Cig.; p. na višjo stopnjo, promovieren, Cig.; — p. se, sich heben, emporkommen; povzdignila se je za gospo, LjZv.
37. uplemę́njati, -am, vb. impf. ad uplemeniti, DZ., Nov., nk.
38. vı̑teščina, f. die Ritterlichkeit: plemenita v. ubozih, Cv.
39. žláhtən, -htna, adj. 1) adelig; žlahtnega rodu biti, von adeliger Herkunft sein; žlahtni gospod! žlahtna gospa! Edelgeborner Herr! Edelgeborne Frau! — 2) von ausgezeichneter Beschaffenheit, edel; žlahtna kapljica; žlahtno sadje; žlahtno kamenje, Edelsteine; — pogl. plemenit.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani