plav (101-200)

101. plȃvžarstvọ, n. das Hüttenwesen, die Hüttenkunde, Cig., Jan., DZ.
102. doplȃvati, * -am, vb. pf. schwimmend gelangen, erreichen.
103. dopláviti, * -plȃvim, vb. pf. flößend bringen: drva doplaviti do jezov.
104. drvoplȃvstvọ, n. das Floßwesen, Cig.
105. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
106. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
107. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
108. mehkoplavȗtar, -rja, m. = mehkopluta, Jan.
109. naplàv, -pláva, m. kar naplavi voda, das Angeschwemmte, angeschwemmtes Land, das Alluvium, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
110. naplávati se, -plȃvam se, vb. pf. sich satt schwimmen.
111. naplȃvək, -vka, m. das Angeschwemmte, Cig., Jan.
112. naplávən, -vna, adj. Alluvial-: naplȃvna zemlja, Nov.
113. naplavína, f. das Angeschwemmte, das Alluvium, die Anschütt, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., nk.
114. naplavíti, -ím, vb. pf. anschwemmen.
115. naplávljati, -am, vb. impf. ad naplaviti; anschwemmen.
116. naplavljénje, n. die Anschwemmung.
117. nepreplávən, -vna, adj. undurchschwimmbar, Jan. (H.).
118. odplàv, -pláva, m. 1) die Wegschwemmung, Cig.; — 2) die Abfahrt eines Schiffes, Zora.
119. odplȃvati, -am, vb. pf. wegschwimmen, davonschwimmen; ladje so odplavale, die Schiffe sind ausgelaufen.
120. odplavíti, -ím, vb. pf. wegschwemmen; voda je odplavila les, seno.
121. odplávljati, -am, vb. impf. ad odplaviti.
122. oplávati, -am, vb. pf. umschwimmen, Cig., M.
123. oplávən, -vna, adj. = ohlapen; oplavna je obleka, ki je toli obilna, da tako rekoč plava na človeku, Rihenberk- Erj. (Torb.), GBrda.
124. oplavíti, -ím, vb. pf. flößen, schwemmen: perilo o., C.
125. oplávniti, -plȃvnem, vb. pf. ausspülen: posodo o., C.
126. podplavíti, -ím, vb. pf. unterschwemmen, Cig.
127. poplȃva, f. die Überschwemmung, Cig., Jan.; iz trgajočih se oblakov je lila p., LjZv.
128. poplávati, -plȃvam, vb. pf. ein wenig schwimmen; — poplavam, ich werde schwimmen.
129. poplȃvica, f. die Wasserflut, die Überschwemmung, Cig., SlN.- C.
130. poplavíti, -ím, vb. pf. 1) überschwemmen; voda je vse poplavila; — 2) abschwemmen, abspülen: posodo p., C., M.
131. poplávljati, -am, vb. impf. ad poplaviti; überschwemmen.
132. preplàv, -pláva, m. 1) der Canal, die Meerenge, Jan., Jes.; — 2) = preplava, SlN.- C.
133. preplȃva, f. die Überschwemmung, C.
134. preplávanje, n. das Durchschwimmen, Cig.
135. preplávati, -plȃvam, vb. pf. 1) durchschwimmen, überschwimmen; p. reko; — 2) eine gewisse Zeitlang schwimmen; celo uro brez prenehljaja p.; — 3) p. koga, jemandem im Schwimmen zuvorkommen, Cig.
136. preplávən, -vna, adj. durchschwimmbar, Cig.
137. preplavíti, -ím, vb. pf. 1) überschwemmen; reka je preplavila polje; — 2) hinüberflößen, verflößen: les p., Cig.; — 3) umschmelzen, Mur.- Cig.
138. preplavlję́nəc, -nca, m. der Überschwemmte, SlN.
139. priplávati, -plȃvam, vb. pf. 1) herangeschwommen kommen; k bregu p.; herangefahren kommen (o ladji); — schwebend herankommen; — 2) erschwimmen, Cig.
140. priplavíti, -ím, vb. pf. flößend, schwemmend heranbringen, heranflößen; drva p.
141. priplavljénje, n. die Anflößung, Cig.
142. razplavíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderflößen; — 2) zertheilen ( z. B. eine Geschwulst), V.-Cig., Jan.
143. razplávljati, -am, vb. impf. ad razplaviti, Jan.
144. splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
145. splȃva, f. na splavo: oblice se kuhajo na splavo, kadar jih ni trdo natlačen lonec, nego le tako, da v kropu še nekoliko plavajo kvišku, Lašče- Erj. (Torb.).
146. splavár, -rja, m. der Floßknecht, Cig., LjZv.; — prim. splav 4).
147. splávati, -plȃvam, vb. pf. entschwimmen, dahin schwimmen; na breg s., ans Ufer schwimmen, Cig.; ladja je splavala, das Schiff wurde flott, Cig.; moje upanje, veselje je po vodi splavalo (= ist in nichts zerronnen); — entschweben, Jan.; ( nam. vzp-).
148. splávən, -vna, adj. flößbar, Cig. (T.); — prim. 1. splaviti.
149. splavíca, f. = splav 4), das Floß, Jan. (H.).
150. splavı̑čar, -rja, m. der Flößer, C.
151. splavílọ, n. das Kindabtreibungsmittel, Cig.
152. splavína, f. das Anschwemmicht, C.
153. 1. splavíti, -ím, vb. pf. 1) dahinschwemmen, fortschwemmen, verflößen; les s., Cig.; splavljena drva, das Flößholz, Cig.; — 2) die unzeitige Leibesfrucht zur Welt bringen, abortieren, Cig., C., Ščav.; s. dete, Vod. (Bab.); — 3) = splakniti, abspülen: posodo s., C.; dež je polja splavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
154. 2. splavíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenflößen, Cig.; — 2) verschmelzen, legieren, Cig. (T.).
155. 3. splavíti, -ím, vb. pf. in Fluss bringen: splavljeno zlato, das Gold im Flusse, Cig.; — splavljeno kolo, das in Gang gebrachte Rad, Gor.; ( nam. vzp-).
156. splavjȃd, f. = splavje, Cig.
157. splȃvje, n. das Angeschwemmte, das Anschwemmicht, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
158. splȃvka, f. = splavica, Jan. (H.).
159. splávljati, -am, vb. impf. ad splaviti, Jan. (H.).
160. splavljenína, f. das Legierungsproduct, Cig. (T.); — prim. 2. splaviti 2).
161. splavọ̑t, f. = plavot 2), ogr.- C.
162. splavotı̑nje, n. = splavje, C.
163. splavọ̑tje, n. = splavje, C.
164. splȃvstvọ, n. das Floßwesen, Cig.; — prim. splav 4).
165. splȃvščina, f. das Floßholz, Cig.
166. splavȗtje, n. = splavje, C., M.
167. težkoplávən, -vna, adj. = težkotopen, Jan. (H.).
168. uplávati, -plȃvam, vb. pf. entschwimmen, Jarn.
169. vzplávati, -plȃvam, vb. pf. emporschwimmen, Jan. (H.); — emporschweben, Jan.
170. zaplavíti, -ím, vb. pf. verschwemmen, Cig., Jan.; versanden, Cig. (T.); — zaplavljen, verschwommen (o barvah), Cig. (T.).
171. zaplávljati, -am, vb. impf. ad zaplaviti, Jan. (H.).
172. zrakoplàv, -pláva, m. der Luftballon, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
173. zrakoplȃvba, f. die Luftschiffahrt, Jan., Vrt.
174. zrakoplȃvəc, -vca, m. = zrakoplovec, Cig., Jan., Nov.- C.
175. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
176. ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski- Erj. (Torb.).
177. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
178. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
179. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
180. 1. cı̑nk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
181. cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang ( bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.
182. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
183. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
184. dilūvij, m. naplavnina iz predčloveške dobe, das Diluvium, Cig. (T.).
185. flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.
186. gonka, f. das Floß, C., DZ. ( rus.); pogl. plav.
187. hrbtə̀n, -btnà, adj. Rücken-; hrbtne plavute, Rückenflossen; hrbtni mozeg, das Rückenmark, hrbtna vretenca, Rückenwirbel, Cig. (T.).
188. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
189. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
190. kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
191. legı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) zlivati, splavljati kovine, legieren, Cig. (T.).
192. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
193. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
194. mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
195. naplòv, -plǫ́va, m. = naplavina (tudi: náplov) Valj. (Rad).
196. nasprọ̑ti, I. adv. 1) gegenüber, vis-à-vis; n. stanovati; n. stati ali sedeti komu; — entgegen; n. iti komu; — 2) dagegen, zuwider, gegen; n. biti komu, wider jemanden sein; n. delati čemu; n. vodi plavati; n. si biti, wider einander sein, sich widersprechen; — n. se postaviti, sich widersetzen; n. govoriti; — im entgegengesetzten Falle; — umgekehrt, hinwiederum; — II. praep. c. gen. gegenüber: sede nasproti njega, Jurč.; nasproti Bratovlje Peči, Zv.; n. državne blagajnice, DZ.
197. odplákniti, -plȃknem, vb. pf. wegspülen, wegschwemmen, Cig.; poplava je odplaknila s skalnih rebri cele vinograde, LjZv.
198. osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
199. plı̑tva, f. 1) = plutva, das Floß, Cig., Jan., Mik.; — 2) die Fischkieme, C., Mik.; — 3) = plavuta, die Flosse, C.
200. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled ( Gor.)- Levst. ( Glas.).

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani