plan (223)

1. plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.- C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.
2. plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
3. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
4. plándič, m. ( nam. pladnjič), der Teller, Meg.
5. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
6. plȃnəc, -nca, m. der Alpenbewohner, Jarn., Cig.
7. planēt, m. premičnica, der Planet.
8. planētən, -tna, adj. Planeten-: planetna pot, die Planetenbahn, Cig. (T.).
9. planētnik, m. das Planetarium, Cig. (T.); — rus.
10. planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče- Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
11. planiglōb, m. poloblo kazano na ravni ploskvi, das Planiglob, Cig., Jan., Cig. (T.).
12. planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.- Vrt.
13. planimētər, -tra, m. ploskvomer, das Planimeter, Cig. (T.).
14. planimetrı̑ja, f. ploskvomerstvo, die Planimetrie, Jan., Cig. (T.).
15. planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško ( Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta- Erj. (Torb.).
16. planı̑nar, -rja, m. der Alpenbewohner, der Älpler, der Senn, Cig., Jan.
17. planı̑narica, f. die Alpenbewohnerin, die Sennin, Cig., Jan.
18. planináriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig.
19. planı̑narstvọ, n. die Alpenwirtschaft, Nov.
20. planı̑nčan, m. der Älpler, Z.; der Alpenhirt, M.
21. planı̑nəc, -nca, m. der Alpenbewohner, der Älpler.
22. planínica, f. dem. planina, eine kleine Alpe.
23. planíniti, -ı̑nim, vb. impf. die Alpenwirtschaft verrichten, Senne oder Sennin sein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
24. planı̑nka, f. 1) die Alpenbewohnerin; — 2) die wohlriechende Schwarzorche (nigritella suaveolens), Zv.
25. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
26. planı̑nski, adj. Alpen-.
27. planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
28. planı̑nščica, f. die Sennin, Zilj.- Jarn. (Rok.).
29. planı̑nščina, f. das Geld, das für die Benützung der Alpenweide gezahlt wird, Gor.
30. planíšče, n. ein freier Platz, Pot.- Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.- Let.
31. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
32. plánja, f. eine offene, freie Fläche, Cig., Jan.; čistina na gori, rekše svet brez drevja, C., Soča, Trenta- Erj. (Torb.).
33. planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
34. plȃnje, n. 1) das Schöpfen; — 2) das Schwingen (des Getreides); — 3) das Wogen; — prim. 1. plati.
35. 1. plȃnka, f. die Alpenbewohnerin, Cig.
36. 2. plȃnka, f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
37. plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
38. plȃnkati, -am, vb. impf. beplanken, Cig.
39. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
40. planóta, f. das Plateau, Cig., Jan., Cig. (T.); gorska p., die Hochebene, Jes.; = visoka p., nk.
41. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
42. plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.
43. plȃnšarica, f. die Sennin, Cig., Jan.
44. planšáriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
45. planšárnica, f. die Sennerei, Jan.
46. plȃnšarski, adj. Sennen-, Jan. (H.).
47. plȃnšarstvọ, n. die Sennerei, die Alpenwirtschaft, Cig., Jan., DZ., Nov.
48. 1. plȃnta, f. etwas Gebogenes, der gebogene Theil eines Gegenstandes, vzhŠt.
49. 2. plānta, f. die Rebenreihe (zwischen Äckern), Štrek., Ip.; die Rebenhecke, das Rebenspalier, C., Z.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
50. plantáriti, -ȃrim, vb. impf. hinken, C.
51. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
52. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
53. plántavəc, -vca, m. der Krummbeinige, der Hinkende, Mur., vzhŠt.
54. plantavíti, -ím, vb. impf. krumm machen, C.
55. plántavka, f. die Hinkende, Z., jvzhŠt.
56. plantína, f. der Weinheckenpfahl, Nov.- C.; — prim. 2. planta.
57. plantúcati, -am, vb. impf. = šantucati, hinken, Fr.- C.
58. plantúsati, -ȗsam, vb. impf. = plantucati, C.
59. plantúsav, adj. hinkend, C.
60. plantúsavəc, -vca, m. der Hinkende, C.
61. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
62. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
63. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
64. kaplȃnski, adj. die Kapläne betreffend, Kaplans-.
65. kaplȃnstvọ, n. die Kaplanswürde, die Kaplansstelle.
66. oplȃnkati, -am, vb. pf. mit Planken umgeben, beplanken.
67. poplanı̑nski, adj. poplaninska paša, die Weide, die nach der Alpenweide stattfindet, Bes.
68. poplȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, C.
69. predplanı̑nski, adj. 1) voralpisch, Cig.; — 2) predplaninska paša, die vor der Alpenweide stattfindende Weide, Bes.
70. splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.- Vest.
71. zaplȃnəc, -nca, m. kdor za planino prebiva, C.
72. zaplanı̑nski, adj. transalpinisch, Cig., Jan.
73. zaplȃnkati, -am, vb. pf. verplanken; — po nem.
74. zaplȃntati, -am, vb. pf. vse je zaplantano (= zakleto), Slovan.
75. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
76. bołšı̑nəc, -nca, m. der Flohsame (plantago psyllium), Erj. (Rok.).
77. brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.
78. cẹ́ləc, -łca, m. 1) = celak, Mur.; — 2) unbetretener, pfadloser Schnee, C.; po celci v cerkev iti, Mur.; celec gaziti, vzhŠt.; — 3) unversehrtes Osterei, Z., Mik.; — 4) = žilnjak, der Spitzwegerich, die Hundsrippe, (plantago lanceolata), C.; — tudi: der Wundwegerich, die Brunelle (prunella vulgaris), C.
79. črnjȃva, f. 1) das Schwarze, C.; v uganki: Bela poljska planjava, Žito sama črnjava, Memo gre, Kdor ne ume (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) das dunkle Kernholz, M., Polj., Ig.
80. čȓtež, m. der Grundriss, der Plan, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — vojevalni črtež, der Kriegsplan, SlN.; — rus.
81. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
82. dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).
83. doglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) mit dem Auge erreichen; dogledati ne morem te planjave, ich kann die Länge der Fläche nicht absehen, Cig.; — 2) d. se = nagledati se: oko se nikdar do sitosti ne dogleda, Dalm.
84. dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.
85. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
86. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
87. izrı̑s, m. der gezeichnete Plan, Z.; die Projection, Cig.; — prim. zris.
88. izrísati, -rı̑šem, vb. pf. 1) fertig zeichnen; — (einen Plan) zeichnen, entwerfen, C., Z.; prim. zrisati; — 2) i. pušo, ein Rohr ausziehen, mit Riefen versehen, Cig.
89. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
90. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
91. kozlı̑čək, -čka, m. dem. kozlič; 1) das Ziegenböcklein; — 2) moškatni k., der Moschusbock oder Weidenbock (cerambyx moschatus), planinski k., der Alpenbock (cerambyx alpinus), topolov k., der Pappel-Bockkäfer (saperda carcharias), Erj. (Ž.).
92. kráža, f. planlos hingekleckste Linie, Z.; križe kraže delati, Z.; čare in kraže, LjZv.; kaka druga taka kljuka in kraža, LjZv.; — prim. nem. Kreis, C. (?)
93. lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); — zajčji l., der Mauersalat (mycelis muralis), Medv. (Rok.); — prim. lopuh; — planinski l., der Drüsengriffel (adenostyles alpina), Junska dol. (Kor.)- Josch.
94. lépen, -pę́na, m. 1) das Blatt, bes. ein großes Baum- oder Pflanzenblatt, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., C., ( z. B. das Krautblatt, C.); — l. papirja, ein Bogen Papier, Cig., C.; — 2) der Drüsengriffel, der Alpendost (adenostyles alpina), Goriš.- Erj. (Torb.); = planinski l., Nov.; — lepen = die Platane, Valj. (Rad).
95. lepúš, m. der Froschlöffel (alisma plantago), Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.).
96. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
97. lẹ̑ška, f. trdo, gladko in svetlo seno po planinah, Erj. (Torb.); — iz it., Štrek. (Let.).
98. lisı̑čnik, m. 1) ein verschlagener Mensch, ZgD.; — 2) der Sadebaum (lycopodium complanatum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
99. lı̑šje, n. coll. Flechten, Z.; planjave poraščene z lišjem in mahovjem, Bes.
100. lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.- C., Kras- Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.- C.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani