pir (672)

1. 1. pı̑r, m. 1) der Moder: pir udari v les, das Holz wird schwammig, Z., jvzhŠt.; — 2) der Baumschimmel, Cig.; — prim. pereti.
2. 2. pı̑r, m. die Hochzeit, Meg.- Mik., Mur., Cig., BlKr.; — die Gasterei, Jan.
3. 3. pı̑r, m. = pira, der Spelt, der Dinkel (triticum spelta), Cig., Tuš. (B.), vzhŠt.- C.
4. píra, f. 1) der Spelt, der Dinkelweizen (triticum spelta); — 2) = pšeno, die Hirsengraupe, Cig., Jan., Nov.- C.; — 3) pira gre, es gräupelt, Cig.
5. piráč, m. die Fledermaus, Cig.
6. piramīda, f. koničast steber, die Spitzsäule, die Pyramide; dopolnilna p., die Ergänzungspyramide, Cel. (Geom.).
7. piramīdast, adj. pyramidenartig, pyramidal, Cig., Jan., Cig. (T.); piramidasta števila, Pyramidalzahlen, Cig. (T.).
8. piramīdən, -dna, adj. Pyramiden-, Pyramidal-.
9. pı̑rast, adj. = pirav, Z., Zora.
10. pírav, adj. morsch; pirav štor, Zora; na piravo palico se opirati, Slom.; pirava klada, Npes.-Schein.; pirava obleka, vzhŠt.; pirava preja, C.; — prim. pereti.
11. piravȃd, f. coll. morsche Dinge, das Morschicht, C.
12. piravẹ́ti, -ím, vb. impf. = trohneti, prhneti, C.
13. piravína, f. das Morschicht, C.
14. pı̑rdlja, f. die Begleiterin der Braut, Ravn.- Mik.
15. pírəh, -rha, m. = pirih, piruh, Jan.; — prim. pirh.
16. pírən, -rna, adj. Spelt-, Dinkel-, Cig., Jan.
17. pirezəlj, -zlja, m. = netopir, Hal.- C.; — prim. piroželj.
18. pírgast, adj. pirgaste so slive (češplje), kadar ima perje rdeče ali rumene pike, jvzhŠt.
19. pírgoš, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
20. pírh, m. 1) das gewöhnlich roth gefärbte Osterei; za pirhe komu kaj podariti, jemandem ein Ostergeschenk machen; — 2) ein rothscheckiger oder hellrothbrauner Ochs, Jan., Štrek. (LjZv.), Polj., Idrija; — pogl. pirih, piruh.
21. pírha, f. eine rothscheckige oder hellbraunrothe Kuh, Cig., Jan., Polj., Idrija; — prim. pirh 2).
22. pírhana, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
23. pírhast, adj. rothscheckig, Polj.; übhpt. scheckig, Cig., C.; pirhaste ovce in koze, Dalm.; pirhasta kača, Npr.- Erj. (Torb.).
24. pírhati, -am, vb. impf. 1) roth färben: jajca p., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = s pirhi se igrati (na pošev prislonijo dve palici in mej njima spuščajo svoje pirhe, in kdor s svojim drugega zadene, dobi pireh), Polj.
25. pı̑rhež, m. kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
26. pírhpogačica, f. = pirpogačica, Jan., Mik., Dol.
27. piríčən, -čna, adj. Quecken-, Cig., Jan.
28. pirı̑čnat, adj. queckig, Cig.
29. pírih, m. = pirh 1), Valj. (Rad).
30. pirīhij, m. der Pyrrhichius (ein Versfuß: _˘˘) Cig.
31. piríka, f. die gemeine Quecke (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C., Tuš. (B.); — pasja p., die Hundsquecke (t. [agr.] caninum), Cig.
32. pı̑rje, n. das Queckengras, Cig.; — prim. pirika.
33. pı̑rjevica, f. der Spelt (triticum spelta), Meg., Alas., Dalm., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
34. pı̑rkəc, -kca, m. ein braunscheckiger Ochs, Z.
35. pı̑rkež, m. kozje ime, Valj. (Rad).
36. pı̑rnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.
37. pı̑rničast, adj. queckig, voll Quecken: pirničasta njiva, C.
38. pı̑rničən, -čna, adj. Quecken-, Cig., Jan.
39. pı̑rničevje, n. coll. Queckengras, Cig.
40. pı̑rničnat, adj. = pirničast, Cig.
41. 1. pı̑rnja, f. die Nachhochzeit, einige Zeit nach der eigentlichen Hochzeit, wozu nur die engere Verwandtschaft geladen wird, Notr.
42. 2. pírnja, f. ovčje ime ( nam. pirunja), Kanin- Erj. (Torb.).
43. pirnpogačica, f. = pirpogačica, Frey. (F.).
44. piroelēktričnost, f. po gorkoti zbujena električnost, die Pyroelektricität, Cig. (T.).
45. pirotēhnik, m. der Feuerwerker, der Pyrotechniker, nk.
46. pirotēhnika, f. die Feuerkunst, die Pyrotechnik.
47. pírov, adj. Spelt-, Z.
48. pirovȃnje, n. die Gasterei, Jan., C.; bes. der Hochzeitsschmaus: svatje se odpotijo v grad na pirovanje, Jurč.
49. pirováti, -ȗjem, vb. impf. schmausen, an einer Gasterei theilnehmen, Cig., C.; — bes. beim Hochzeitsschmause sein, Hochzeit halten, BlKr.- Cig., Jan., C.
50. pírovən, -vna, adj. Hochzeits-, ogr.- C.
51. pírovica, f. eine Art Mehlkuchen, Ščav.- Pjk. (Črt.)
52. pirovína, f. das Hochzeitsfest, Jan. (H.).
53. pirožába, f. = netopir, ogr.- C.
54. pirožàn, -ána, m. = netopir, Hal.- C.
55. pírožəlj, -žlja, m. = netopir, C.
56. pírožljək, -žljəka, m. dem. piroželj; = netopir, Jan., Mik., vzhŠt., ogr.- C.
57. pírpogača, f. die Fledermaus, Mik.
58. pírpogačica, f. die Fledermaus, C., Mik., Dol.
59. pírša, f. = pirha, Cig.
60. pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
61. píršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Valj. (Rad); — prim. nem. Berschling = Barsch.
62. pı̑ršəljc, m. dem. piršelj, Z.
63. piruēta, f. der Kreisschwung, die Pirouette, Cig.
64. píruh, m. 1) das Osterei, nk.; nav. pirh; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
65. pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin- Erj. (Torb.).
66. pı̑ržəljc, -ljca, m. = piršeljc, Cig., Frey. (F.).
67. čepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = čeperiti se, Jan., C.
68. čopíriti se, -ı̑rim se, vb. impf., C., pogl. čepiriti se, šopiriti se.
69. dopír, m., C., pogl. netopir.
70. dupír, -rja, m. = netopir, Mur., Mik.
71. empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
72. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
73. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
74. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
75. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
76. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
77. izpíravəc, -vca, m. kdor kaj izpira, Cig., Jan.
78. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
79. izpodpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izpodprati, Jan.
80. kopír, -rja, m. = 1. kopica 1), C.
81. kopı̑rnica, f. = 1. kopica 1): zažgo kopirnico (kopico, grmado) suhljadi, Navr. (Let.).
82. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
83. krompírčəc, -čca, m. dem. krompirec; kleine Kartoffel.
84. krompírčək, -čka, m. dem. krompirec; kleine Kartoffel.
85. krompírəc, -rca, m. dem. krompir; kleine Kartoffel.
86. krompírišče, n. 1) njiva, kjer je krompir rastel; — 2) = krompirjevec 1), Štrek., Dol.
87. krompírjev, adj. Kartoffel-, Erdäpfel-; krompirjeva jabelka, die Samenköpfe des Kartoffelkrautes, Cig.; — krompirjeva hvala ( nam. hvala krompirja), das Lob des Erdapfels, Levst. (Zb. sp.).
88. krompírjevəc, -vca, m. 1) das Kartoffelkraut, Cig., Nov., Valj. (Rad); — 2) der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., C.; — 3) amerikanski k., der Colorado-Kartoffelkäfer (doryophora decemlineata), Erj. (Ž.).
89. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk- Erj. (Torb.).
90. krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
91. krompírjevišče, n.. Cig., Gor., pogl. krompirišče.
92. krompírjevka, f. das Kartoffelkraut, Cig., Jan.
93. krompı̑rnica, f. die Kartoffelgrube, Cig.
94. kvartopı̑rəc, -rca, m. der Kartenspieler.
95. kvartopíriti, -ı̑rim, vb. impf. sich mit dem Kartenspielen abgeben: pijančevati in k., Str.
96. kvartopı̑rka, f. die Kartenspielerin.
97. latopír, m. = netopir, C.
98. lẹpír, -rja, m. die Klette (lappa), Jan., Dol., Št.
99. letopír, -rja, m. = netopir, C.
100. mapı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) mappieren, Jan.

1 101 201 301 401 501 601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani