pišče (61)

1. piščè, -ę́ta, n. ein junges Huhn, das Küchlein; (píšče, jvzhŠt.).
2. pı̑ščəc, * -ščəca, m. = piskač, der Pfeifer, Meg., Dict., Trub., Dalm., Schönl.
3. 1. pı̑ščək, -ščka, m. = pišče, Cig., Jan.
4. 2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
5. píščẹł, -li, f. = piščal, Cig., Jan., Dol.; pı̑ščẹł, Gor.- Valj. (Rad).
6. pı̑ščẹłka, f. = piščalka, Gor.- Valj. (Rad).
7. pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
8. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
9. píščenka, f. eine junge Henne, C.
10. piščetár, -rja, m. der Hühnerhändler, Cig., Jan.
11. piščetaríca, f. die Hühnerhändlerin, Cig., Jan.
12. piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
13. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
14. cẹpíšče, n. = cepilnik 2), V.-Cig.
15. izhlapíšče, n. die Ausdünstungsstätte: močvirje — izhlapišče nezdravja in pustobe, Jurč.
16. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
17. kopíšče, n. 1) die Kohlenmeilerstätte, Mur., Cig., Jan., Met., Gor.; — 2) kraj, kjer žito (ali tudi seno) v kope skladajo, Štrek., Notr., vzhŠt.
18. kopíščən, -ščna, adj. zur Kohlenmeilerstätte gehörig: kopı̑ščnọ oglje, Gor.
19. poslopíšče, n. die Baustelle, die Bauarea, C.
20. pretepíšče, n. der Raufplatz, SlN.
21. rẹ́pišče, n. 1) der Rübenacker nach der Ernte; — 2) eine kleine Rübe, Štrek.
22. sapíšče, n. die Dampfaustrittsöffnung, h. t.- Cig. (T.).
23. srpíšče, n. der Sichelstiel, C.
24. stołpíšče, n. die Säulenreihe, Cig. (T.).
25. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
26. 1. topíšče, n. der Schmelzherd, Jan. (H.).
27. 2. topíšče, n. Artilleriepark, Cig.
28. vstopíšče, n. der Eintrittsraum, Bes.
29. cı̑ba, * f. das Hühnchen (s to besedo se kličejo piščeta), M., Št.; — die Henne, Štrek.
30. čı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.
31. 2. čȗčək, -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.- Štrek. (Let.).
32. dovóditi, -vǫ́dim, vb. pf. bis zu einem Ziele leiten, führen; — bis zum Ende leiten: ta kokla piščet ne bo dovodila, Z.
33. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
34. gnẹ́zdọ, n. 1) das Nest; ptičje g., g. znašati, delati, skladati, das Nest bauen, Cig.; das Geheck, Cig., Jan.; g. piščet, eine Zucht junger Hühner, Cig.; g. psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig.; — tatinsko g., das Diebsnest, Cig.; — 2) gnezdu podobne stvari: das Kerngehäuse der Aepfel und Birnen, Cig.; — in einander geschlungenes Gewebe von Wolle oder Haaren, der Filz, V.-Cig.; — die Essigmutter, Mur., vzhŠt.- C.; — der Winkel am Pflughaupte, das Pfluggefüge, C.; "zadnji del pluga", Krn- Erj. (Torb.); — der mittlere Theil des Hintergestells eines Wagens, C.; — 3) sračje g., das Sichelkraut (falcaria Rivini), Cig.
35. gołčè, -ę́ta, n. = golo pišče, Blc.-C.
36. grȃharica, f. = grahasto pišče, Polj.
37. kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
38. lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.- Erj. (Torb.); prim. legnar.
39. lȗnj, m. die Sumpfweihe (circus rufus), C., Erj. (Ž.); ( die Weihe = piščenik, Meg., Cig., Dalm.; der Flussfischadler [pandion haliaetus], Frey. [F.]; der Steinadler, Notr.).
40. mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
41. nalę́či, -lę́žem, vb. pf. 1) hinlegen, C.; — 2) n. se na kaj, sich auf etwas legen: n. se na sulico, Dalm.; — n. se na koga, über jemanden kommen: skrb se naleže na koga, C.; — 3) in irgend einer Menge ausbrüten; naša kokoš je že veliko piščet nalegla, Z.; — n. se, in Menge ausgebrütet werden; überhand nehmen, Cig.; — 4) n. se, ansetzen: grozdje se je naleglo, češplje so se nalegle, C., vzhŠt.
42. nasàd, -sáda, m. 1) die Anpflanzung; z. B. das Setzen von Knollenfrüchten, C.; — das Angepflanzte; vrtni nasadi, die Gartenanlagen, nk.; — 2) die zum Dreschen bestimmte Garbenschichte, die Dreschlage; n. obračati za mlatiči, Ravn. (Abc.); — 3) die Schichte ( min.), Cig. (T.); vodni nasadi, die Wasserbildungen ( min.), Cig. (T.); die Ablagerungen, C.; iz mnozih pretenkih skladov ali nasadov je rakova skorja, Erj. (Izb. sp.); — 4) die geschichtete Haufwolke, die Schichtwolke, Cig. (T.); — 5) die zum Ausbrüten unterlegten Eier, C., Z.; — das Geheck (= piščeta enega gnezda), Cig.; — junge, in einen Teich gesetzte Fische, der Satz, die Setzlinge: ribji n., V.-Cig.; — 6) die Handhabe, das Heft, der Stiel, M.; držaj pri lopati, pri kosi, pri grabljah itd., C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 7) z nasadom cepiti, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, röhreln, pfeifen, V.-Cig.; — tudi: násad.
43. piketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. picken: piščeta pikečejo, kadar zobljejo, Fr.- C.
44. pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.
45. 1. píšča, f. nav. pl. pišče, Schwämme im Munde, vzhŠt.- C.; — prim. piščiti se.
46. pı̑šəv, -švi, f., Ip.- Erj. (Torb.); pogl. piščel, piščal.
47. 2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
48. pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
49. pı̑včati, -am, vb. impf. 1) piepen (o piščetih), C.; — 2) = pivkati, heiser sein, C.
50. 2. pı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.- C., Valj. (Rad), Dol.- Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.
51. pı̑vljək, -vljəka, m. die Königsweihe, die Gabelweihe (milvus regalis), (pivlik) Cig., Frey. (F.); ("milvus, pivlik, kateri piščeta izmika", Dict.).
52. potíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad potekniti; 1) (nacheinander) hineinstecken; p. kole v zemljo; aufstecken: potikajte banderca po zideh! Dalm.; v jabolko p., bei Hochzeiten ein Geschenk geben: Le sem se pomikajte, V jabolko potikajte! Npes.-K.; v trnje brado p., Levst. (Zb. sp.); — verstecken, Jan.; p. se, sich verstecken: piščeta se potikajo po grmovju pred jastrebom, Cig.; — 2) p. se, herumstreichen, vagabundieren; kod si se potikal? p. se po svetu, sich herumtreiben; — 3) p. se = spotikati se, anstoßen, straucheln, C.; — 4) p. se, streiten, Mur.; p. se za kaj, für etwas kämpfen, C.
53. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
54. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
55. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
56. zakláti, -kǫ́ljem, vb. pf. abstechen, schlachten; pišče, živinče z.; erstechen; človeka z.
57. zapískati, -skam, -ščem, vb. pf. 1) auf einer Pfeife, Flöte u. dgl. zu spielen anfangen; etwas aufspielen; prime srebrno piščal in zapišče, Jurč.; — 2) durch Pfeifen verlieren, Cig.
58. zapŕtək, -tka, m. ein verdorbenes, unfruchtbares Ei, das Windei, Dict., Cig., Jan., (zaprtə̀k) Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Cv.; poslana jajca so bili zaprtki, in izvalilo se ni niti eno pišče, Nov.; tudi: zapȓtək, Valj. (Rad).
59. zaslȃnjati, -am, vb. impf. ad zasloniti; zulehnen, (durch ein davorgestelltes Ding) verdecken, Cig.; viseč prt zaslanja vrata, Dict.; — verlehnen: luč z., M.; z. razgled, die Aussicht verdecken, Levst. (Zb. sp.); z. komu, jemandem im Lichte stehen, Mur., V.-Cig.; — decken, schützen, schirmen, Cig., Jan.; kokoš zaslanja svoja piščeta, Krelj; zaslanjaj dušne pastirje! ogr.- C.
60. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
61. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani