ped (108)

1. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
2. pedagōg, m. vzgojeslovec, der Pädagog.
3. pedagōgičən, -čna, adj. k pedagogiki spadajoč, pädagogisch.
4. pedagōgij, m. vzgojeslovno učilišče, učiteljišče, das Pädagogium.
5. pedagōgika, f. vzgojeslovje, die Pädagogik.
6. pedagōški, adj. Pädagogen-, pädagogisch, nk.
7. pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
8. pedȃnj, -dnjà, m. = pedenj, Cig., Dol.- Met., Vrtov. (Km. k.) i. dr.; tudi: pedȃnj, -ȃnja, Dol.
9. pedānt, m. pretirano natančen človek, der Pedant.
10. pedantīzəm, -zma, m. = pedantstvo, der Pedantismus.
11. pedāntski, adj. pedantisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
12. pedāntstvọ, n. die Pedanterie, Cig. (T.).
13. pedēl, m. vseučiliščne oblasti služabnik, der Pedell.
14. pédəlj, -dlja, m. = pedenj, C.
15. pédən, -dna, m. = pedenj, Mik.; tudi: pedę̑n, gen. pednà ali pę́dna, ogr.- Valj. (Rad).
16. pę́dənj, -dnja, m. die Spanne; dva pednja širok; tudi pédənj, pédnja, Št.
17. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
18. pedı̑c, m. pedici, neka vrsta ponočnih metuljev ali vešč: die Spanner (geometrae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
19. pednáti, -ȃm, vb. impf. = pednjati, C.
20. pedníti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
21. pednjáč, m. die Raupe eines Spanners (geometra), vzhŠt., ogr.- C.
22. pednják, m. = pednjač, C.
23. pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.
24. pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
25. pednjíti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
26. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
27. enciklopedı̑ja, f. delo, ki obsega jedro vseh znanstev, die Encyklopädie.
28. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
29. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
30. petpedíkanje, n. der Wachtelschlag, Zv.
31. petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.
32. popednjáti, -ȃm, vb. pf. mit der Spanne abmessen, Z.
33. prepednjáti, -ȃm, vb. pf. = s pednjem premeriti, C.
34. propedēvtičən, -čna, adj. propädeutisch, Jan., Cig. (T.).
35. propedēvtika, f. pripravljalni nauk, die Propädeutik, Jan., Cig. (T.), nk.
36. speditér, -rja, m. odpravnik, der Spediteur.
37. šlepę̑dər, -dra, m. = šlabeder, schlechter Schlappschuh, Dol.
38. boljȗnəc, -nca, m. der Wundklee (anthyllis montana), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
39. ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).
40. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
41. dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.
42. dẹtovǫ̑dəc, -dca, m. = pedagog, Mur.
43. droblják, m. = gnilec, die Stieleiche (quercus pedunculata), C., Z.
44. gníłəc, -łca, m. 1) der November, Meg., Boh.- C.; — 2) der Stickstoff, Jan., Vrtov. (Km. k.), Nov.; — 3) die Stieleiche (quercus pedunculata), Tuš. (R.); pogl. gnjelec; — 4) eine Art rother Schiefer, Svet. (Rok.).
45. gnję́łəc, -łca, m. die Stiel- oder Sommereiche (quercus pedunculata), Dolenji Kras- Erj. (Torb.); (gnjilec, Tuš. [R.]); pogl. gnilec 3).
46. kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
47. kržílj, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
48. 2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
49. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
50. múhavəc, -vca, m. 1) der Grillenhafte, der Grillenfänger, Mur., Cig., Jan.; der Pedant, Cig.; — 2) ein pfiffiger Schelm, C.
51. naklȃnjati, -am, vb. impf. ad nakloniti; 1) ein wenig beugen oder neigen; n. se, sich neigen, Mur., Cig. (T.); — dan se naklanja k večeru, Mur.; — n. se komu, sich vor jemandem verbeugen, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — n. se, Anlage, Neigung zu etwas haben, Cig.; — 2) n. koga na kaj, lenken, bewegen, bestimmen, Mur., Cig.; vse naklanja svojcem na dobro, Cig.; Empedokles je naklanjal ino obračal mlade ljudi na brumo, Trub. (Psal.); ne naklanjaj mojega srca na hude reči, Trub. (Psal.); — 3) n. komu kaj, zuwenden, zukommen lassen: n. komu postavno pomoč, jemandem den gesetzlichen Beistand leisten, DZ.
52. natȃnčnež, m. der Pünktliche, pretiran n., der Pedant, Jan. (H.).
53. nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
54. odposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. absenden, delegieren, expedieren, Mur., nk.; — detachieren, Jan. (H.).
55. odprȃva, f. 1) die Abschickung, die Expedition, Cig., Jan., DZ.; o. denarjev, pisem, Cig.; vojna o., der Feldzug, DZ.; — die Aussteuer, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan., C., DZ.; — die Erledigung, Cig., Jan.; — o. dolga, die Abtragung der Schuld, Cig., C.; — 2) die Abweisung, Cig., Jan., C.; — 3) die Abschaffung, die Entfernung, Cig., Jan., C., DZ.; policijska o., DZ.
56. odprȃvək, -vka, m. die Absendung, die Spedition, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan.; primeren o., eine angemessene Abfertigung, LjZv.; — die Ausfertigung, DZ.; o. sodbe, die Urtheilsausfertigung, DZ.
57. odprávən, -vna, adj. 1) Expeditions-, Speditions-, Cig.; odprȃvna pristojbina, DZ.; odpravni pot, der Beförderungsweg, DZ.; — 2) Abschaffungs-: odpravno razsodilo, das Abschaffungserkenntnis, DZ.
58. odpravílọ, n. die Expedition, C.; — die Leistung, Jan. (H.); — die Abfertigung, Nov.- C.; die väterliche Erbentfertigung, Svet. (Rok.).
59. odpravı̑telj, m. der Expeditor, Jan. (H.).
60. odpravı̑teljica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
61. odpravı̑teljstvọ, n. die Expedition, Jan. (H.).
62. odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
63. odpravljáč, m. der Versender, der Spediteur, Cig., DZ.
64. odpravljáłən, -łna, adj. Beförderungs-, Speditions-: odpravljȃłni zavod, DZ.
65. odpravljȃłnica, f. die Beförderungs-, Versendungsanstalt, das Speditionslocale, Cig., Jan., DZ.; — das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
66. odprávljanje, n. 1) das Fortschaffen, das Expedieren; — die Vorkehrungen zur Abreise: o. na božjo pot; — 2) das Abfertigen; — 3) das Wegschaffen, das Beseitigen.
67. odpravljarína, f. = odpravnina, die Expeditionsgebür, DZ.
68. odprávljati, -am, vb. impf. ad odpraviti; 1) fortschaffen, expedieren; o. pritožbe na oblastvo, Levst. (Nauk); — o. se, im Weggehen sein, sich auf den Weg machen; — abfertigen, abthun; abtragen: dolgove z dolgovi o. = ein Loch zu- und das andere aufmachen, Cig.; — abhalten, feiern: gostijo, sedmino, praznik o., C.; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, abschaffen, beseitigen; policijsko o. koga, DZ.
69. odprȃvnica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
70. odpravnı̑ja, f. = odpravništvo, das Expedit, Cig.
71. odprȃvnik, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., C., DZ.; der Expeditor, Jan. (H.); poštni o., der Postexpedient, DZ., SlN.
72. odpravnína, f. 1) die Beförderungs-, die Speditionsgebür, Cig., Jan., DZ.; — 2) die Abfertigung, die Abfertigungssumme, Nov.- C., DZkr.
73. odpravnı̑štvọ, n. das Expedit, DZ.; — das Speditionsgeschäft, Jan. (H.); — die Administration (einer Zeitschrift), nk.
74. odprẹ̑ma, f. die Spedition, Jan. (H.).
75. odprẹ̑mən, -mna, adj. Speditions-, Jan. (H.).
76. odprẹ́miti, -im, vb. pf. = odpraviti, absenden, expedieren, abfertigen, C., jvzhŠt.
77. odprẹ̑mnica, f. das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
78. 3. perla, f. die Stubenmagd, Guts.; (pedisequa, Boh. 58).
79. písanəc, -nca, m. 1) ein jähzorniger Mensch, Cig.; — 2) das Osterei, Dol.; — 3) eine Hummelart, Cig., Kr.; — 4) die Stieleiche (quercus pedunculata), vzhŠt.- C.; — 5) neko jabolko, der Streifling, C.
80. pizdohlàst, -hlásta, m. neka ped dolga riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
81. plavutonǫ̑žəc, -žca, m. der Ruderfüßler, Jan.; plavutonožci, Robben (pinnipedia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
82. plitvonǫ̑žəc, -žca, m. plitvonožci, Flossenfüßer (pinnipedia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
83. plovílọ, n. das Fahrzeug, Cig. (T.), DZ.; odpravljati plovila, die Fahrzeuge expedieren, DZkr.
84. pogȃnjək, -njka, m. 1) der Antrieb, die Anspornung, Mur., Jan.; — 2) der Trieb, der Spross, ein junger Zweig, Guts., V.-Cig., Jan., C.; pedanj dolg p., Cv.; — nadloge so njegovi (= greha) poganjki, (die Frucht der Sünde), Ravn.
85. pošiljȃva, f. die Beförderung, die Expedition, Cig., Jan.
86. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
87. presę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) hindurchreichen, Cig.; durchgreifen, Jan.; — = prevzeti, durchdringen ( v. Affecten), Jan.; — 2) ausgeben: mrvica zabelje ne preseže nič v veliki skledi, Polj.; — 3) über etwas reichen: p. s pedjo, überspannen, umspannen, Cig.; z očmi p., absehen, übersehen, Cig.; z umom p., begreifen, erfassen, Jan.; z razumom preseči vse stvari, kajk.- Valj. (Rad); — 4) über etwas hinausreichen, übersteigen, überschreiten: mero, moči p.; — übertreffen.
88. razcapudráti, -ȃm, vb. pf. = razcafodrati, zerfetzen, C.; razcapudran, zerlumpt, Cig.; (razcapedrati, Cig.).
89. razpošiljáč, m. der Versender, der Spediteur, DZ.
90. razpošiljáłən, -łna, adj. Versendungs-, Speditions-, Cig., Jan.
91. razpošiljȃłnica, f. das Expeditionslocale, die Spedition, Cig., Jan.
92. razpošiljȃvəc, -vca, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., nk.
93. rázsošica, f. dem. razsoha; — = mala ped, Z.
94. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
95. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
96. skȃt, m. der Rochen, Cig. (T.); električni mramorasti s., der marmorierte Zitterrochen (torpedo marmorata), Erj. (Ž.); — prim. rus. skatь, srlat. squatus, Mik. (Et.).
97. strnı̑ščnik, m. das Läusekraut (pedicularis), Z., Medv. (Rok.).
98. trnjáča, f. der Zitterroche (raja torpedo), Cig.
99. ùš, ušı̑, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.
100. ušı̑vəc, -vca, m. 1) ein lausiger Mensch; der Lauskerl (psovka); — 2) das Läusekraut (pedicularis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., C., Rodik na Krasu- Erj. (Torb.), Št.; — der Zweizahn (bidens tripartita), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) das Läusepulver, Cig.; — feinkörniger Sand, Cig.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani