peš (163)

1. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
2. pəšȃj, m. die Hebestange in der Schneidemühle, V.-Cig.
3. pẹšák, m. = pešec, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
4. pẹ́šanica, f., pogl. pẹ́ščanica.
5. pẹ̑šanje, n. das Müdewerden, das Abnehmen der Kräfte, der Verfall.
6. pẹšáški, adj. Fuß-, Infanterie-, Jan.
7. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
8. pẹ́šav, adj. schwächlich, SlN.
9. pẹ́šavəc, -vca, m. der im Gehen Ermattende: on da pešavcem moč, Ravn.- Valj. (Rad).
10. pẹ̑šavt, m. der Müde, Mik.
11. pẹ̑šce, adv., C., pogl. pešice.
12. pẹ́šča, f. = pesto, BlKr.
13. peščȃj, m. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Jan.; — 2) der Muskel unter dem Daumen, der Ballen, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — 3) die Mörserkeule, Cig., Jan.
14. pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.- Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
15. pẹ́šče, n. kolno pešče = pesto, Habd.- Mik.
16. pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
17. pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
18. pẹščenàt, -áta, adj. sandig, C.
19. pẹščę́nəc, -nca, m. der Sandstein, Jan., C.
20. pẹščę́nək, -nka, m. der Ort, wo Sand gegraben wird, die Sandgrube, Notr.
21. pẹščeníca, f. 1) die Sandgrube, C.; — die Syrte, Hip.- C.; — 2) die Sanderde, Cig.; — 3) eine Art Birne (klein, süß), C.
22. pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).
23. pẹščenína, f. der Sandboden, Cig., Jan.; die Sandwüste, Jes.
24. pẹščeníti se, -ím se, vb. impf. versanden ( intr.), Jan. (H.).
25. pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
26. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
27. pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.
28. pẹščę́vən, -vna, adj. = peščnat, Dol.
29. pẹščę́vka, f. neka hruška, Podkrnci- Erj. (Torb.).
30. pẹščę́vnat, adj. = peščnat, Cig.
31. peščíca, f. 1) = pest; das Fäustchen, Cig.; — 2) die hohle Hand, die Handvoll; eno peščico moke dati komu; — 3) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (pešica), C.
32. peščíčica, f. dem. peščica; das Fäustchen.
33. pẹščína, f. der Sandboden, Z.; die Düne, der Strand, Jan.
34. pẹščı̑nka, f. das Sandkorn, Cig.
35. pəščíšče, n. das Kerngehäuse, Cig.; — prim. peček, pečka.
36. pẹ́ščiti se, -im se, vb. impf. = peščeniti se, Jan.
37. pẹščnàt, -áta, adj. sandig, sandhältig; peščnata zemlja, — Sand-: peščnata ura, Zora.
38. pẹščníca, f. 1) die Sanderde, Mur., C.; — 2) die Sandbüchse, Pot.- Cig., Jan., M.
39. pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.
40. pẹšehǫ̑dəc, -dca, m. der Fußgänger, SlN.
41. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
42. pẹ̑šem, adv. = peš, C.
43. pẹševáti, -ȗjem, vb. impf. im Gehen ermüden, Fr.- C.
44. pẹ̑šica, f. die Fußgängerin, Jan.
45. pẹ̑šice, adv. zu Fuß, Jan., C., BlKr.; p. hodim, Mik.; — (= pešico: pešico hoditi, bežati, Dalm.).
46. pẹ̑šički, adv. = pešice, peš, Mik., BlKr.
47. pẹ́šiti se, -im se, vb. impf. = truditi se, SlGor.- C.
48. pẹ̑šji, adj. = peški: pešji pot, C.; — prim. peš.
49. 1. pẹ̑ška, f. die Fußgängerin, Cig.
50. 2. pəškà, f. = pečka, der Obstkern, Mur., Cig., Jan., Gor.
51. pəškár, -rja, m. der Apfelstecher (rynchites Bacchus), Nov.
52. pę̑škati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, ogr.- C.; poltern, ogr.- M.
53. pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.- C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.- C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.- C.; (= peške, Medjimurje- Vest.).
54. pəškíšče, n., Cig., Jan., pogl. peščišče.
55. pəškúr, -rja, m. der aus einem Kern gezogene Baum, Cig.; cimbore cepiti v marelične peškurje (piškurje), Pirc.
56. pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.
57. pešóta, f. Wind mit Regen, Štrek., pod Čavnom; pogl. pišota.
58. pę̑šta, f. zu Brei zerquetschtes Obst, Z.
59. peštánəc, -nca, m. das Grundpflaster, Cig.; — prim. peštati.
60. peštáti, -ȃm, vb. impf. treten, stampfen: zelje p., Kraut treten, Z.; pipo p., die Pfeife stopfen, Notr.- M.; zerquetschen: jedila v skledi z žlico p., Notr.; — prim. it. pestare, zerstampfen, zerstoßen.
61. pẹ̑štvọ, n. das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., nk.
62. blagouspẹ́šnost, f. das Wohlgedeihen, Cig. (T.).
63. brezuspẹ́šən, -šna, adj. erfolglos, Cig. (T.), C., nk.
64. brezuspẹ́šnost, f. die Erfolglosigkeit, Cig., C.
65. drobnopẹščę̑n, adj. feinsandig: d. pot, Str.
66. neopẹšljìv, -íva, adj. unermüdlich, vzhŠt.- C.
67. nespẹ́šən, -šna, adj. = počasen, nicht flink, Dol.; — nespešno delo = delo, ki ne gre od rok, Svet. (Rok.).
68. neupẹšljìv, -íva, adj. unermüdlich, C.
69. neuspẹ́šən, -šna, adj. erfolglos, Jan., nk.
70. neuspẹ́šnost, f. die Erfolglosigkeit, nk.
71. obrezuspẹ́šiti, -spẹ̑šim, vb. pf. vereiteln, Cig. (T.); o. se, misslingen, DZ.
72. opẹ̑šanəc, -nca, m. der Deficient: duhovni o., der Deficientenpriester, Raič ( Let.).
73. opẹ̑šanje, n. die Ermattung; der Verfall, der Bankerott, Cig.
74. opẹ̑šati, -am, vb. pf. die Kraft verlieren, ermatten; na sredi pota je opešal; — opešan, abgemattet, Cig., M.; — in Verfall kommen, bankerott werden, Cig.
75. opẹšávati, -am, vb. impf. = opeševati, C.
76. opẹ̑šək, -ška, m. der Verfall, Jan.
77. opẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opešati; ermatten, ermüden.
78. opẹšljìv, -íva, adj. leicht ermattend, schwach, C.
79. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
80. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
81. pospẹšȃj, m. die Förderung, Cig. (T.).
82. pospẹ̑šba, f. die Beschleunigung, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — die Förderung, Cig., C., DZ.
83. pospẹ̑šək, -ška, m. = pospešba, die Beschleunigung, Jan.; — die Förderung, Jan. (H.).
84. pospẹ́šən, -šna, adj. förderlich, Jan. (H.).
85. pospẹ́šenje, n. die Beschleunigung, C.
86. pospẹševáłən, -łna, adj. fördernd, förderlich, Cig., nk.
87. pospẹševálọ, n. das Förderungsmittel, Cig., Jan.
88. pospẹševȃnje, n. die Beschleunigung, Cig., Jan.; ( phys.), Cig. (T.); — die Förderung, nk.
89. pospẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pospešiti: beschleunigen, Cig., Jan., Cig. (T.); pospeševana brzina, beschleunigte Geschwindigkeit, Cig. (T.); — fördern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
90. pospẹševȃvəc, -vca m. der Förderer, Cig., Jan., nk.
91. pospẹševȃvka, f. die Fördrerin, nk.
92. pospẹšílọ, n. das Förderungsmittel, Jan., nk.; der Behelf: p. prošnje, Levst. (Nauk).
93. pospẹšı̑telj, m. der Förderer, nk.
94. pospẹšı̑teljica, f. die Fördrerin, nk.
95. pospẹšı̑təv, -tve, f. die Beschleunigung, die Förderung, nk.
96. pospẹ́šiti, -spẹ̑šim, vb. pf. beschleunigen, Cig., Jan., Cig. (T.); p. stopinje, Jurč.; — befördern, Cig., Jan., Cig. (T.).
97. pospẹšljìv, -íva, adj. förderlich, Z.
98. pospẹšníca, f. die Fördrerin, C.
99. pospẹšník, m. der Förderer, C., Levst. ( LjZv.), Cv.
100. prespẹ́šən, -šna, adj. allzuschnell: žito prespešno (allzuüppig) raste, Ravn. (Abc.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani