park (47)

1. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
2. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
3. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
4. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
5. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
6. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
7. párkəljnat, adj. klauig, Cig.
8. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
9. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
10. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
11. parkljàt, -áta, adj. klauig, Cig., Jan.
12. párkljav, adj. contract (von den Fingern), C.
13. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
14. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
15. dvopȃrkljež, m. = dvoparkljar, C.
16. enopárkljast, adj. einklauig, Cig.
17. mnogopȃrkljar, -rja, m. mnogoparkljarji, die Vielhufer (multungula), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
18. slẹpárka, f. = sleparica.
19. špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
20. tripárkljast, adj. dreizehig, Cig.
21. bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
22. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
23. drvovȃrstvọ, n. die Holzsparkunst, V.-Cig.
24. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
25. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
26. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
27. káho, -ota, m. izut parkelj, der Hornschuh bei den Hufthieren, Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
28. kəljè, n. der Tischlerleim, Guts., Mur., na vzhodu; parklje potrebujejo, da iz njih kelje delajo, jvzhŠt.; — prim. klej.
29. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
30. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
31. košutnják, m. der Hirschpark, der Hirschzwinger, Cig., C., Vrt.
32. obosẹ́ti, -ím, vb. pf. bärfuß werden; (o konju) die Hufeisen verlieren, C.; — junec obosi, ako si parklje do živega obrabi, vzhŠt.
33. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
34. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
35. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
36. pážəlj, -žlja, m. = parkelj, Dalm., vzhŠt.- C., ogr.- C.; die Afterklaue (bei Hunden und Katzen), ogr.- Valj. (Rad); tudi: der Hand- oder Zehennagel ( zaničlj.), Hal.- C.; — prim. pažnohet.
37. pȃžrka, f. = parkelj, C.; (pašerka, Guts.).
38. preperẹ́vati, -am, vb. impf. ad prepereti; modern, Z.; — ovcam parklji preperevajo, es tritt bei den Schafen die Klauenfäule ein, Levst. (Nauk).
39. sájavəc, -vca, m. 1) = sajav človek (o kovaču), Str.; — 2) = sajav leščnik, Gor.- Valj. (Rad); — 3) eine Entzündung bei Thieren, M.; der Milzbrand, Cig., Nov.; s. na parkljih, die Klauenseuche, Dol.- Cig.; — die Dürrmaden (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — 4) der Rauchtopas ( min.), Cig. (T.).
40. sǫ̑d, adj. gerade ( math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; ( prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.
41. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
42. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
43. 2. topíšče, n. Artilleriepark, Cig.
44. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
45. zapȃrica, f. 1) neka bolezen na parkljih pri goveji živini, Notr.; — 2) = soparica, C.; — jed se (v zaprti posodi) v zaparici (im Dunst) meči, Vod. (Izb. sp.).
46. zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.
47. žȃbna, f. 1) neka bolezen govedine med parklji, Notr.; — 2) der Ackerschachtelhalm (equisetum arvense), Notr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani