paren (42)

1. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
2. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
3. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
4. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
5. nepārən, -rna, adj. unpaarig, Jan. (H.).
6. opárən, -rna, adj. 1) schwül, Z., Gor.; — 2) an der Urinsperre leidend (o živini), Mur., Cig., Met., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
7. sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
8. spárən, -rna, adj. = soparen, schwül, Cig., Jan., C., Gor.; sparni veter, der Glutwind, h. t.- Cig. (T.).
9. suhopárən, -rna, adj. eig. unvermacht, ungewürzt: ( fig.) trocken, fade, geschmacklos, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
10. gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.- Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — ( compar. gostejši, gošči, C.).
11. hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.- Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.- Valj. (Rad).
12. hránjenje, n. 1) das Aufbewahren; — das Sparen; — 2) das Ernähren; — prim. hraniti.
13. hranjeváti, -ȗjem, vb. impf. aufzubewahren pflegen, Mur., C., Zora, Raič (Slov.); — sparen, Mur., Burg.
14. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
15. medstȃvək, -vka, m. der Zwischensatz, die Parenthese, Cig., Jan., C.
16. nahrániti, -im, vb. pf. 1) eine genügende Menge zu essen geben, sättigen, Mur., Cig., ogr.- Let.; — genügend füttern, vzhŠt.; — 2) zusammensparen: n. mnogo denarja, M., Svet. (Rok.).
17. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
18. opárljiv, adj. = oparen, BlKr.
19. otǫ́həł, -hla, adj. = soparen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
20. párovən, -vna, adj. 1) = paren, Dampf-, Cig. (T.); — 2) gefräßig: p. po čem, gierig, ogr.- C.
21. párovnica, f. = parovnjak, (pȃravnica, pȃrenica), kajk.- Valj. (Rad).
22. presvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) durchleuchten, Cig.; vse kote je presvetil, er leuchtete in alle Winkel, Gor.; — durchstrahlen, Cig.; presvetljena podoba, ein transparentes Bild, Cv.; — erleuchten, aufklären, C.; pamet p., ogr.- Let.; — 2) zu leuchten anfangen: ko mesec presveti, nach dem Neumonde, Jan.
23. pričúvati, -am, vb. pf. = prihraniti, ersparen, Cig. (T.), C.; — hs.
24. prihrániti, -im, vb. pf. aufsparen: p. komu kaj; reservieren; podoficirjem prihranjena službena mesta, DZ.; p. imenovanje, die Ernennung vorbehalten, DZ.; — ersparen; zdaj se težko kaj prihrani.
25. priskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geiz ersparen, ergeizen, Cig.
26. pristrádati, -am, vb. pf. durch Darben ersparen: p. si kaj, sich etwas erdarben, Cig., C., SlN.
27. priščę́diti, -im, vb. pf. ersparen, Jan., nk.; — po hs.
28. priškrtljáti, -ȃm, vb. pf. geizend ersparen, C.
29. privarčeváti, -ȗjem, vb. pf. ersparen, C.
30. privárovati, -ujem, vb. pf. beschützend erhalten: Bog nam privaruj, kar je zrastlo, jvzhŠt.; — ersparen, Cig., Jan., M., C.; p. si kaj, Cig.
31. prizadẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte! Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.- Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.- Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk.
32. prosẹ́vən, -vna, adj. durchscheinend, transparent, Jan. (H.).
33. sopȃrnat, adj. = soparen, Cig.
34. stanı̑čje, n. das Zellgewebe, Cig. (T.), Tuš. (B.); tvorilno s., das Cambium; živilno s., das Parenchym, lično s., das Prosenchym, Tuš. (B.).
35. strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
36. ščę́dẹti, -im, vb. impf. sparen, Cv.; (ščedẹ́ti, -ím) Levst. (Nauk); — po stsl. štędêti.
37. špárati, -am, vb. impf. sparen; — iz nem.
38. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
39. vȃrčevati, -ujem, vb. impf. sparen, C.; otroci se uče v., Str.; računite in varčujte! Cv.
40. vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
41. vmę̑tək, -tka, m. das Einschiebsel, Cig.; die Parenthese ( gramm.), Cig. (T.).
42. zapọ̑rka, f. das Parenthesezeichen, die Klammer, h. t.- Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani