par (1030)

1. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
2. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
3. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
4. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
5. parābolən, -lna, adj. = parabolski, Cig. (T.).
6. parābolski, adj. parabolisch, Cig. (T.).
7. parāda, f. der feierliche Aufzug, die Parade; = za parado, zur Parade.
8. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
9. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.
10. paradíž, m. das Paradies; — pogl. raj.
11. paradížən, -žna, adj. Paradies-.
12. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
13. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
14. paradōksən, -ksna, adj. paradox, Cig. (T.).
15. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
16. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
17. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
18. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
19. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
20. paralēlən, -lna, adj. vzporeden, parallel, Jan., Cig. (T.), nk.
21. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
22. paralelı̑zəm, -zma, m. razmerje med podobnimi rečmi, der Parallelismus, Cig. (T.).
23. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
24. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
25. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
26. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
27. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
28. paralogīzəm, -zma, m. razumu nasproten sklep, der Paralogismus, Cig. (T.).
29. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).
30. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
31. paramētər, -tra, m. der Parameter ( math.), Cig. (T.).
32. paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
33. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
34. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
35. pȃrast, adj. dampfförmig, Cig.
36. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
37. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
38. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
39. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
40. párčəc, -čəca, m. dem. parec, Valj. (Rad).
41. párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
42. pàrd, párda, m. der Panther, Jan., Dalm.
43. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
44. párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
45. pardovína, f. das Pantherfell, Cig.
46. pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
47. pȃre, f. die Todtenbahre; — iz nem.
48. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
49. párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
50. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
51. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
52. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
53. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
54. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
55. párhet, m. = barhant, C.
56. pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
57. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
58. parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
59. parı̑łnik, m. = parilnica, der Brühtrog, Jan.
60. parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
61. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
62. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
63. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
64. parı̑vọ, n. das Brühfutter, Z.
65. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
66. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
67. pȃrjenica, f. abgebrühter Häckerling, Polj.
68. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
69. 1. párjenje, n. das Dünsten, das Brühen.
70. 2. parjénje, n. die Paarung.
71. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
72. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
73. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
74. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
75. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
76. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
77. párkəljnat, adj. klauig, Cig.
78. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
79. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
80. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
81. parkljàt, -áta, adj. klauig, Cig., Jan.
82. párkljav, adj. contract (von den Fingern), C.
83. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
84. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
85. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
86. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
87. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
88. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., Savinska dol.- C.
89. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
90. parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
91. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
92. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
93. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
94. 2. pȃrnica, f. dem. parna; = parna 2), Dol.- Cig.
95. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
96. párniti, pȃrnem, vb. pf. verenden, verrecken, C.- Cig., Mik., ogr.- C.; naj parne! BlKr.- M.
97. pȃrnja, f. = žehta, das Brühen oder Beuchen der Wäsche, BlKr.
98. párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
99. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
100. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani