pametno (12)

1. pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
2. brezpámetnost, f. die Vernunftlosigkeit, Cig.; — die Unbesonnenheit, Let.
3. nepámetnost, f. die Unvernünftigkeit, Mur.
4. nespámetnost, f. die Unvernünftigkeit, die Unbesonnenheit, die Unklugheit, die Thorheit.
5. prepámetnost, f. übergroße Klugheit, M.
6. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
7. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
8. nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
9. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
10. porábiti, -im, vb. pf. 1) verbrauchen, aufbrauchen, Cig., Jan., C., nk.; vse milo p. pri perilu, nk.; — 2) Gebrauch machen, anwenden, benützen, Cig., Jan., C., nk.; pametno p. mladostni čas, nk.
11. prigọ́dən, -dna, adj. 1) zufällig, Cig., C., M.; accidental, Cig. (T.); — 2) = prigodnji, frühzeitig, C.; — prigodno = zgodaj, na vse prigodno, in aller Frühe, C.; — rechtzeitig, C.; ( prim. god, pri godu); — 3) = priličen, tauglich, passend, C.; mera snovi prigodna, Zv.; — tüchtig: kdor pametno in zmerno živi, on je vselej prigoden in njegov duh dobre volje, Slom.; — Gelegenheits-: prigodna pesen, Cig. (T.).
12. zaletàv, -áva, adj. z. je jezik, ako se zaleta, eine stotternde Zunge, SlN.; (ravnati) zaletavo in nespametno, überstürzt und unvernünftig, ZgD.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani