padajoč (66)

1. bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
2. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
3. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
4. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
5. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
6. estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
7. etimologı̑jski, adj. k etimologiji spadajoč, etymologisch, Cig.
8. glavı̑nski, adj. h glavini spadajoč: glavinski imetek, das Stammvermögen; glavinsko posestvo, das Stammgut, Levst. (Pril.); — prim. glavina 7).
9. goniometrı̑ja, f. nauk o razmerju med koti in pripadajočimi črtami, die Goniometrie.
10. grāfičən, -čna, adj. h grafiki spadajoč, graphisch, nk.
11. harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
12. herāldičən, -čna, adj. k heraldiki spadajoč, heraldisch.
13. hermenēvtičən, -čna, adj. k hermenevtiki spadajoč, hermeneutisch, Jan.
14. hidrāvličən, -čna, adj. k hidravliki spadajoč, hydraulisch, Cig., Jan., Cig. (T.); hidravlično tiskalo, die hydraulische Presse, Cig. (T.).
15. hierarhı̑jski, adj. k hierarhiji spadajoč, hierarchisch, Cig.
16. higrometrı̑jski, adj. k higrometriji spadajoč, hygrometrisch, Cig. (T.).
17. hrȃmski, adj. k hramu spadajoč, Mur.
18. hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče- Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. ( Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn- Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče- Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
19. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
20. ironı̑jski, adj. pod ironijo spadajoč, ironisch, Cig. (T.).
21. karneōl, m. neki kamen spadajoč med kremenjake, der Carneol.
22. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
23. kirurgı̑jski, adj. h kirurgiji spadajoč, chirurgisch, Cig.
24. klīničən, -čna, adj. h kliniki spadajoč, klinisch.
25. komisı̑jski, adj. h komisiji spadajoč.
26. krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
27. liceālən, -lna, adj. k liceju spadajoč; Lyceal-.
28. līričən, -čna, adj. k liriki spadajoč, lyrisch, Cig. (T.), nk.
29. 1. lopátičən, -čna, adj. k lopatici spadajoč: lopatični vrh, die Schulterhöhe, Cig. (T.).
30. metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
31. mētričən, -čna, adj. k metriki spadajoč, metrisch, Cig. (T.), nk.
32. mīmičən, -čna, adj. k mimiki spadajoč, mimisch.
33. montanīstičən, -čna, adj. k montanistiki spadajoč, montanistisch, Jan.
34. nadsodíščən, -čna, adj. = k nadsodišču spadajoč, Oberlandesgerichts-, nk.
35. nasádən, -dna, adj. 1) k nasadu spadajoč, nasada se tičoč; — nasȃdna riba, der Setzfisch, nasadni ribnik, der Setzteich, Cig.; — 2) násadən, gefüllt, doppelt (von Blumen), Jan.
36. nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali ( chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
37. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
38. ōptičən, -čna, adj. k optiki spadajoč, optisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
39. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
40. patologı̑jski, adj. v patologijo spadajoč, pathologisch, Cig., Žnid.
41. patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
42. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
43. pedagōgičən, -čna, adj. k pedagogiki spadajoč, pädagogisch.
44. pəsjȃnski, adj. k pesjanom spadajoč, pesjanom primeren, C.
45. pionīr, -rja, m. k tehničnim oddelkom spadajoč vojak, der Pionnier.
46. pnevmātičən, -čna, adj. k pnevmatiki spadajoč, pneumatisch: pnevmatično kresilo, pneumatisches Feuerzeug, Cig. (T.).
47. podstẹ̑nski, adj. k podstenju spadajoč, C.
48. poētičən, -čna, adj. k poetiki spadajoč, pesniški, poetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
49. poglavȃrstvən, -stvəna, adj. k poglavarstvu spadajoč, Jan.
50. prepádati, -pȃdam, vb. impf. ad prepasti; 1) hindurchfallen ( prim. prepasti 1)); — 2) zu fallen drohen, schwanken, Mur.; kolena mu prepadajo, es schwanken ihm die Knie, Mur.; — 3) im Verfall begriffen sein: prepadajoča vas, Slovan; — an gutem Aussehen abnehmen, verfallen, Cig.; od žalosti p., sich abhärmen, Cig., Jan.; — p. se, sich entsetzen, Jan.; muthlos werden, C.; — 4) befallen (von Affecten), Cig.
51. pripádati, -pȃdam, vb. impf. ad pripasti; 1) zufallen, M.; nazaj p., heimfallen, Jan.; posestvo pripada najstaršemu sinu, Cig.; — 2) angehören, zugehören, Jan., nk.; pripadajoč, zugehörig, Cig.
52. prozōdičən, -čna, adj. k prozodiki spadajoč, prosodisch, Cig., Jan., nk.
53. psihofīzičən, -čna, adj. k psihofiziki spadajoč, psychophysisch, Žnid.
54. retōričən, -čna, adj. v retoriko spadajoč, govorniški, rhetorisch.
55. rītmičən, -čna, adj. v ritmiko spadajoč, rhythmisch.
56. sedmę̑ričən, -čna, adj. = k sedmerici spadajoč, Cig.
57. skolāstičən, -čna, adj. k skolastiki spadajoč, scholastisch, Cig. (T.).
58. stātičən, -čna, adj. k statiki spadajoč, statisch ( phys.), Cig. (T.).
59. statīstičən, -čna, adj. k statistiki spadajoč, statistisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
60. stilīstičən, -čna, adj. v stilistiko spadajoč, stilistisch, Cig. (T.), nk.
61. tāktičən, -čna, adj. k taktiki spadajoč, taktisch, Cig., nk.
62. tēhničən, -čna, adj. k tehniki spadajoč, technisch.
63. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
64. tretjerę́dən, -dna, adj. v tretji red spadajoč, nk.; tretjeredna država, ein Staat dritten Ranges, SlN.; — = k tretjemu redu (svetega Frančiška) spadajoč, Cv.
65. trilogı̑ja, f. tri skupaj spadajoče tragedije, die Trilogie.
66. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani