paž (60)

1. 1. pȃž, m. eine aus Planken oder Brettern gemachte Wand, die Bretterwand, das Schalwerk, Cig., Jan., Mik., Gor.; bes. die Bretterwand an der Giebelseite eines Hauses, Jan., Gor.; zidani paži, die Feuermauern, Nov.
2. 2. pȃž, m. der Page, Cig., Jan.
3. páža, f. ein nasser Erdklumpen, womit man etwas stopft oder füttert, Celjska ok.- C. — das Rasenstück, C., Valj. (Rad).
4. pȃžba, f. = paštuba, pajštva, Gor.
5. pȃžčək, -čka, m. dem. pažek, Cig.
6. pȃže, -eta, m. der Page, Z., Lašče- Levst. (Rok.); Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
7. pȃžək, -žka, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, C.
8. pážəlj, -žlja, m. = parkelj, Dalm., vzhŠt.- C., ogr.- C.; die Afterklaue (bei Hunden und Katzen), ogr.- Valj. (Rad); tudi: der Hand- oder Zehennagel ( zaničlj.), Hal.- C.; — prim. pažnohet.
9. 1. páženje, n. das Achtgeben, Cig.
10. 2. páženje, n. das Verschalen.
11. paževína, f. das Stopfwerk, C.
12. pažína, f. die Faschine, um etwas zu verstopfen, Fr.- C.
13. pažı̑nje, n. coll. Faschinen, um etwas zu verstopfen, C., Z.
14. pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Savinska dol.; stene z mahom p., Mur.
15. pažljàt, -áta, adj. mit Klauen versehen, ogr.- C., Mik.
16. pȃžnat, adj. voll zäher Schollen: pažnata ral, vzhŠt.- C.
17. pȃžnica, f. das Schalbrett, das Futterbrett, Cig., Jan., Kr.
18. pȃžnik, m. der Schalbrettnagel, Z., C.
19. pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.- C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.
20. pážnohət, -hta, m. die Klaue, Jarn., Danj.- Mik.
21. pȃžrka, f. = parkelj, C.; (pašerka, Guts.).
22. pážul, m. = fižol, C.
23. pážulək, -lka, m. der Pinienbaum (pinus pinea), Cig., Jan.
24. nezapȃžen, adj. unbemerkt.
25. odpážiti, -pȃžim, vb. pf. die Verschalung wegnehmen: o., kar je zapaženo, Cig.
26. ognjepàž, -páža, m. die Feuermauer, Jan., Nov.- C.
27. opȃž, m. die Verschalung, die Verbretterung, Cig.; die Bretterwand, Jan.; bes. die Bretterverschalung am Giebel eines Hauses, Notr.; zidani opaž, die Feuermauer, Cig., Jan., C.
28. 1. opážati, -am, vb. impf. ad opaziti = bemerken, beobachten, C., nk.
29. 2. opážati, -am, vb. pf. = opažiti, Cig.
30. 1. opaževáti, -ȗjem, vb. impf. = opazovati, Mur., C., DSv.
31. 2. opaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad opažiti, Jan. (H.).
32. opážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, verbrettern, austäfeln, Cig., Jan., M.; — o. hlev, t. j. s slamo ali steljo ga obložiti, Dol.; — z žametom opažen voz, ein mit Sammt belegter Wagen, Zv.
33. podpažnjáča, f. = podpažnjica, C.
34. podpȃžnjica, f. = grebenica, vlačenica, der Senker, die Senkrebe, C.
35. prepàž, -páža, m. 1) die Schalwand, Cig.; — 2) die Querabtheilung, Cig.
36. prepȃžba, f. = prepažek, Cig.
37. prepȃžək, -žka, m. die Scheidewand: možganski p., die Hirnscheidewand, Cig.
38. prepaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad prepažiti, Z.
39. prepážiti, -pȃžim, vb. pf. durch eine Schalwand absondern, Cig.; prostor p., in einem Raume einen Verschlag machen, Cig.
40. pripážati, -am, vb. impf. ad pripaziti; controlieren, Cig. (T.).
41. pripȃžnja, f. = prigledba, die Überwachung, DZ.
42. zapȃž, m. die Verschalung, die Bretterwand, Cig.
43. zapážati, -am, vb. impf. ad zapaziti, nk.
44. 1. zapaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zapažiti.
45. 2. zapaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zapaziti, Z., DSv.
46. zapážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, mit Brettern verschlagen; — verstopfen, Cig., M.; = zatlačiti, n. pr. s slamo, Kr.
47. zapȃžnik, m. der Sparren, der von der Ecke ( z. B. eines Walmdaches) nach oben geht, der Lehnsparren, V.-Cig.
48. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
49. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
50. krslipa, f. ( m.) eine triefäugige Person, ogr.- C.; ( nam. krslupa?).
51. lę̑mpa, f. lesena posoda, ki se oprtiv nosi na hrbtu, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; ein plattes, sechs Zoll tiefes Fass, auf dem Rücken zu tragen, Frey. (Rok.); — prim. jempa?
52. oškǫ̑mpati, -am, vb. pf. glatt abscheren, Gor.- Z.; (oškombati) C., Nov.; ( prim. škompa = škopa?).
53. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
54. párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
55. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
56. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
57. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
58. stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange ( mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) ( mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes ( mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
59. zabòj, -bója, m. 1) der Verschlag, die Kiste (aus Brettern), Cig., Jan., Pot.- M., nk.; — 2) = paž, die Verschalung, Ljub.; — die Zwischenwand, Dict.
60. zapazováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapaziti, Cig., Jan., nk.; pogl. 2. zapaževati.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani