ozidje (2)

1. ozı̑dje, n. = obzidje, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Met., Preš.
2. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani