Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ovi (2234)

  1. ovídẹti, -vı̑dim, vb. pf. = oskrbeti, besorgen: ne morem vsega o., GBrda.
  2. ovı̑h, m. der Umbug, Cig.
  3. ovíhati, -am, vb. pf. herumbiegen, herumbeugen, Cig.
  4. ovíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. das Übergewicht bekommen, umsinken, Cig., Jan.; raz konja ovihniti, (ovehniti) Glas.
  5. ovijáč, m. 1) trsna mladika, ki od korenine požene ter se na kakih osem očes obrezana okoli posebnega kola ovije in priveže, Št. Jernej ( Dol.); — 2) der Ableitungscanal an der Straße, Cig., Z.
  6. ovijáča, f. 1) das weibliche Kopftuch, Cig., Jap.- C.; — 2) das Umhängtuch, C.; — 3) die Bandage, jvzhŠt.; — 4) der Ranken (an der Rebe), Cig., Jan.
  7. ovijáčina, f. coll. = rastline, ki se okoli grmovja in drevja ovijajo: gosto, z ovijačino zaraščeno grmovje, Let.
  8. ovijáłən, -łna, adj. zum Umbinden dienend: ovijȃłna slama, das Packstroh, Cig.; — Schling-: ovijalni bob, Cig.; ovijalno zelenje, Let.
  9. ovijȃłnik, m. kol, ob katerem se perilo ovija in ožema, der Ringstock, Cig., Polj., Dol.
  10. ovijálọ, n. 1) kar se okolo vratu ovija, der Shawl: gorko o., SlN.; — 2) die Emballage, C.
  11. ovíjanje, n. das Umwickeln, das Umschlingen, das Umranken etc.; — prim. ovijati.
  12. ovíjati, -am, vb. impf. ad oviti; umwinden, umwickeln; — o. perilo, die Wäsche ringen, Cig., Polj.; — o. se, sich um etwas winden oder schlingen, umschlingen, umranken.
  13. ovijȃvəc, -vca, m. der Schlinger, Cig.
  14. ovijȃvka, f. das Schlinggewächs, Cig., Jan.
  15. ovı̑nčən, -čna, adj. voll Windungen, Z.; ovinčna cesta, Nov.- C.
  16. ovı̑nək, -nka, m. 1) die Windung ( z. B. einer Straße); die Krümmung: na ovinku sva se srečala; der Umweg; po ovinkih hoditi; — der Umschweif; brez ovinka, Levst. (Cest.); ( nav.) brez ovinkov, ohne Umschweife; — die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan.; — 2) der Schlich, die List: zaviti ovinki, Schönl.- Valj. (Rad); z ovinkom, schlau, Cig.; brez ovinkov in zvijač, Ravn.- Valj. (Rad).
  17. ovíniti, -im, vb. pf. berauschen, Cig., Jan.; o. se, sich berauschen, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  18. ovı̑nkast, adj. 1) voll Windungen: črez Ljubelj drži ovinkasta cesta, Z.; — ausschweifend, weitschweifig: o. govor, Cig.; — 2) ovinkasta beseda, ein zweideutiges Wort, C.; — 3) ränkevoll, C.
  19. ovı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. hin- und herspringen: zajec ovinče, C.; — herumschwärmen (von jungen Leuten), Fr.- C.
  20. ovı̑nkoma, adv. auf Umwegen, mit Umschweifen, ausweichend, C.
  21. 1. ovı̑r, m. die Vereitelung, Cig.
  22. 2. ovír, -rja, m., ogr.- C., pogl. iver.
  23. ovı̑ra, f. die Verhinderung, Cig., Jan.; — das Hindernis, Cig., Jan., nk.; brez ovire, ungehindert, nk.; o. nihanju, das Schwingungshindernis, Cig. (T.).
  24. oviráłən, -łna, adj. hindernd, hemmend, Jan.
  25. ovı̑ranje, n. das Verhindern, die Hinderung, die Hemmung, Cig., nk.
  26. ovı̑rati, -am, vb. impf. ad ovreti; hindern, hinderlich sein, hemmen, Cig., Jan.
  27. ovirȃvəc, -vca, m. der Hinderer, Cig., C.
  28. ovı̑rək, -rka, m. die Verhinderung, Cig., Jan.; — das Hindernis, der Anstand, Cig., Jan.
  29. ovírən, -rna, adj. hemmend, hindernd, Cig., Jan.
  30. ovisẹ́ti, -ím, vb. pf. = obviseti, Jan. (H.).
  31. ovı̑tək, -tka, m. das Herumgewickelte, der Umschlag, die Hülle, Cig., Jan., C., nk.; die Verpackung, Jan. (H.); — o. (las), ein Haarwickel, Jan. (H.).
  32. ovíti, -víjem, vb. pf. herumwinden, herumwickeln; nit okolo prsta o.; — umwinden, umwickeln, žico s svilo, drevo s slamo, steber z zelenjem o.; — ovite strune, besponnene Saiten, Cig.; — ausringen: perilo o., Cig.; — o. se (okolo) koga, česa, jemanden, etwas umschlingen.
  33. ájdovica, f. das Buchweizenstroh.
  34. ájdovina, f. = ajdovica, Dol.
  35. apnovı̑t, adj. kalkhältig, Cig., Jan.
  36. apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
  37. árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
  38. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  39. bakrovína, f. die Kupferwaare, Jan.
  40. bakrovı̑t, adj. kupferhältig, Z.
  41. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras- Erj. (Torb.).
  42. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
  43. banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
  44. barvovı̑t, adj. farbenreich, Vest.
  45. basnovı̑t, adj. fabelreich, Cig.; basnoviti iztok, SlN.
  46. bę́kovica, f. die Flechtweidenruthe, BlKr.
  47. bę́kovina, f. das Flechtweidenholz.
  48. bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.
  49. bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  50. bẹljakovı̑nski, adj. Eiweiß-, Nov.
  51. bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
  52. bíkovica, * f. = bikovnica, Cig., Jan., SlGor.
  53. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  54. bistrovìd, -vída, m. = ris, Z.
  55. bistrovìd, -vída, adj. scharfsehend, scharfsichtig, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), SlN.
  56. bistrovı̑dəc, -dca, m. der Scharfsichtige, Jan.
  57. bistrovídən, -dna, adj. = bistrovid, Mur., Cig., Jan.
  58. bistrovı̑dka, f. 1) die Hellseherin, Jan.; — 2) = ris, C.
  59. bistrovídnost, f. die Scharfsichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
  60. bivolovína, f. die Büffelhaut, coll.; Büffelhäute, DZ.
  61. bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
  62. blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
  63. blagoslovı̑telj, m. der Segnende, C.
  64. blagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, weihen, einweihen, Mur., Cig., Jan., nk.
  65. blágovica, f. = blagovnica, okolo Gorice- Štrek. (Let.).
  66. blagovı̑t, adj. 1) vermöglich, Cig.; — 2) segensreich, Cig., Jan.; blagovito delovanje, Cv.; — 3) selig, Cig., Jan.
  67. blagovítən, -tna, adj. = blagovit, Cig., C.
  68. blagovı̑tost, f. 1) der Wohlstand, der Reichthum, die Segensfülle, Cig., Jan.; — 2) die Glückseligkeit, die Seligkeit, Cig., Jan.
  69. blatovína, f. der Moorboden, Mur.
  70. blatovínat, adj. moorig, Mur.
  71. blẹskovı̑t, adj. schimmernd, strahlend, C.
  72. bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.
  73. bliskovı̑t, adj. blitzschnell, Cig.
  74. bobovíca, f. das Bohnenstroh, Cig., Jan.
  75. bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).
  76. bobovíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte), Cig., Jan.
  77. bobrovína, f. 1) der Biberbalg, Cig.; — 2) das Bibergeil, Jan., Erj. (Ž.).
  78. bokovı̑t, adj. bauchig, bauschig, C.
  79. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
  80. borovı̑čje, n. 1) = brinje, Mur., Št.
  81. borovı̑čji, adj. Wacholder-, Mur.
  82. borovína, f. das Kieferholz, das Föhrenholz.
  83. borovı̑nka, f. 1) = borovnica, C.; — 2) die Wacholderbeere, C.
  84. borovíšče, n. = borovje, C.
  85. bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).
  86. bradovı̑tnica, f. = dobrovitnica, dobrovitovina, Erj. (Torb.).
  87. brákovica, f. eine Art Kuchen, Nov.- C.; pl. brakovice, ob Ščavnici; — prim. pirovica.
  88. brátrovič, m. = bratič, C.
  89. bratrovı̑čna, f. = bratična, C.
  90. brazdovı̑t, adj. gefurcht, Jan.; brazdoviti zobje karpovi, Vrt.
  91. brdovı̑t, adj. hügelreich, bergig, Jan., Cig. (T.), C.; brdovita krajina, LjZv.
  92. brdovı̑ta, f., C., pogl. dobrovita.
  93. brẹgovína, f. das Ufergebiet, Cig.
  94. brẹgovı̑t, adj. 1) küstenreich, Cig. (T.); — 2) bergig, Jan.
  95. brẹgovítən, -tna, adj. = bregovit 2), Jan.
  96. brẹstovína, f. das Ulmenholz, Mur., Cig., Jan.
  97. brezdomovı̑nəc, -nca, m. der Vaterlandslose, SlN.
  98. brezdomovı̑nski, adj. vaterlandslos, SlN.
  99. brezimę̑novič, m. der Anonymus, Navr. (Spom.).
  100. brẹ́zovica, f. 1) der Birkensaft, Cig., Jan., C.; — 2) = brezovka 1), Mur., C., Mik.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA