Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (801-900)

  1. 1. izmétati, -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno- Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
  2. izmȏłžva, f. = izmolža 2), Dict.- Mik.
  3. iznebíti se, -ím se, (-bǫ̑m se, -bǫ̑dem se, Mik., Trub., Levst.), vb. pf. loswerden, sich entäußern, befreit werden; i. se koga, česa; i. se dolgov; da smo se le tega sitneža iznebili! — otroka se i., abortieren, Jan.; — etwas von sich geben: do bedakov se ni nikoli nepotrebne besede iznebil, Ravn.; i. se kake neumne, etwas Dummes aussprechen, Nov.
  4. iznenȃda, adv. unverhofft, Cig., Jan.; (iz nenada), Mik., LjZv.
  5. iznevẹ̑sti, adv. unvermuthet, Mur., Jan., Met., Mik.
  6. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
  7. iznǫ̑tra, adv. = iznotraj, Trub.- Mik.
  8. izpáčiti, -im, vb. pf. = spačiti, Cig. (T.), Dalm.; i. se = v nasprotno se izpreobrniti, Mik.; — prim. izpaka.
  9. izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
  10. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
  11. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  12. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
  13. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  14. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
  15. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  16. izpomoríti, -ím, vb. pf. = pomoriti, ogr.- Mik.
  17. izporodíti, -ím, vb. pf. gebären (o mnogih): Naj ženske sporodijo, Naj grešniki se spokore, ( nam. izporodijo, izpokore), Npes.- Mik.
  18. izpovẹdȃłnica, f. = izpovednica, C., Mik.
  19. izprehȃj, m. der Spaziergang, Mur., Jan., C., Mik.
  20. izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).
  21. izprevòj, -vǫ́ja, m. der Leichenconduct, BlKr.- Cig., C., Mik.; pogrebni i., Jan.; tudi: izprévoj, Valj. (Rad), BlKr.
  22. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  23. izruzditi, -im, vb. pf. = izružiti, kajk.- Mik.
  24. iztrẹ̀b, -trẹ́ba, m. 1) = iztreba 1), Cig.; — 2) pl. iztrebi, die Nachgeburt, Cig., Mik.
  25. iztrẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, jvzhŠt.; (streziv, Meg.- Mik.).
  26. izúnaj, adv. = zunaj, Mik.
  27. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
  28. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
  29. izvirálọ, n. die Quelle, Ben.- Mik.
  30. izvrtávati, -am, vb. impf. ad izvrtati, Habd.- Mik.
  31. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
  32. jȃ, pron. = jaz, Mik., vzhŠt.- C., BlKr.
  33. jadiváča, f. kača jadivača, die giftige Schlange, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  34. jadljìv, -íva, adj. zornsüchtig, jähzornig, Cig., Mik., BlKr.
  35. jadovı̑t, adj. giftig, Habd.- Mik.
  36. jádrọ, n. 1) das Segel, Meg.- Mik., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jadra na jarbol natikati, Dalm.; jadra po vetru sukati, brassen, Cig.; = jadro po vetru napeti, C.; Le jadra spet napnimo! Preš.; — die Fahne, (vexillum, bot.), Tuš. (B.); — 2) eine Art Vorhang, Trub.- M.; — 3) der Busen eines Jägergarnes, Cig.; — 4) die Wamme, V.-Cig.; — 5) der Wulst an einem Siebe, V.-Cig.
  37. jȃgla, f. der Breikern, Jarn., Mik.; das Hirsekorn, C.; — prim. jago-da, Mik. (Et.).
  38. jȃgli, m. pl. der Hirsebrei, Habd.- Mik., Z.
  39. 2. jaglìč, -íča, m. der Breikern, Jarn., Mik.; pl. jagliči, der Hirsebrei, Kor.- Jarn., Mur., Cig.; proseni jagliči, Guts.
  40. jȃgma, f. na jagmo, um die Wette, Mik.; na jagmi, plötzlich, C.; na jagmo delati, sich bei der Arbeit beeilen, BlKr.; — prim. jagmiti.
  41. jágmiti, -im, vb. impf. 1) (s silo) j., rauben, Mik.; — 2) wetteifern, Mik.; — 3) j. se, sich um etwas reißen, C., Mik.; — sich beeilen, sich einer Sache mit Eifer annehmen: j. se za kaj, BlKr.; — prim. tur. jagma, Raub, Mik. (Et.).
  42. jágnječji, adj. Lamm-, lämmern, Jan.; jagnječja glavica, Cv.; (jagneči, Mik.; jagneča mašča, Trub.).
  43. jágnjica, f. das weibliche Lamm, (jagnica) Mur., Cig., Mik.
  44. jágrež, m. die Sakristei, BlKr., Dol.- Mik.
  45. jahǫ̑n, m. 1) tüchtiger Reiter, Mik.; — 2) das Reitpferd, C.
  46. jȃl, m. 1) der Neid, die Missgunst, Mur., C., vzhŠt.- Mik.; srditost, jal, jad, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Uebel: stare jale imeti v petah od trešljike, C.; — prim. stsl. alъ, nequitia, ali tur. jal, Trug, Mik. (Et.).
  47. jálən, -lna, adj. 1) neidisch, Mur.; j. komu biti, C., Mik., vzhŠt.; — 2) trügerisch, ogr.- M., C.; vse je jalno in nestalno, C.
  48. jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
  49. jálnost, f. 1) der Neid, C., Mik., vzhŠt.; — 2) der Trug, die Falschheit, ogr., kajk.- Valj. (Rad); j. sveta, ogr.- Let.
  50. jálovəc, -vca, m. 1) der Geltling, Cig., C.; das Böcklein, Mik.; jalovci, geltes (junges) Vieh, Z.; — 2) panj, ki neče rojiti, C., Gol., Dol.- Levst. (Beč.); — 3) neka vinska trta; grüner Kanigl, C.
  51. jámičast, adj. 1) voll Grübchen, grubig, Mur., Cig.; — löcherig, Cig.; jamičast sir, Habd.- Mik., Dict.; — 2) concav, Cig. (T.).
  52. jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.- Mik., Rez.- Mik., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  53. jánječji, adj. = jagnječji, Mik.
  54. 2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
  55. jārbolo, n. = jarbol, Mik., Zv.; jarbola ("jarbula") škripljejo, SlN.
  56. jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).
  57. jarišče, n., Mik., pogl. jarše.
  58. jarúga, f. tiefer Graben, Mik., Valj. (Rad), Rut. (Zg. Tolm.), BlKr.
  59. jása, f. baumlose, gelichtete Stelle im Walde, Cig., C., Mik., Goriš.
  60. jásla, f. = asla, Habd.- Mik.
  61. jȃstrob, m. = jastreb, Dict., Mur., Mik., Met.
  62. játọ, n. = jata, Habd., Cig., Rib.- Mik., BlKr.
  63. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  64. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  65. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  66. 2. ję́drnost, f. die Hurtigkeit, die Bereitwilligkeit, der Eifer, Dict., ogr.- Mik.
  67. 1. jèdva, adv. kaum, Jan., ogr.- C., nk.; ("odvo" Ben.- Mik.).
  68. 2. jedva, pron. = onadva, jedvina mati = njiju mati, ogr.- Mik.
  69. jèdvaj, adv. = 1. jedva, Habd.- Mik.
  70. ję̑la, f. die Tanne, Mur., Jan., Mik.
  71. jẹ̑liš, m. die Speise, Habd., C., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  72. jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
  73. ję̑lva, f. = jela, C., Mik., Zora.
  74. jenjávati, -am, vb. impf. ad jenjati; im Aufhören, Nachlassen begriffen sein, Mur., Mik.
  75. jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
  76. jesa, f., Mik., pogl. jasa.
  77. jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
  78. jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
  79. jesíka, f. die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); — prim. jasika.
  80. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
  81. jẹ̑stva, f. die Speise, die Nahrung, Z., Mik.
  82. jẹstvílọ, n. die Speise, BlKr.- Mik.
  83. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  84. ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.
  85. ję̑trovca, f. = jetrvica, jetrva, C., Kras- Mik.
  86. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
  87. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  88. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
  89. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
  90. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
  91. jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
  92. jezljàv, -áva, adj. 1) = jezikav, Z.; — 2) = jecljav, Danj.- Mik.; prim. 2. jezati.
  93. jezusováti, -ȗjem, vb. impf. oft "Jesus" sagen, Mik.
  94. jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
  95. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
  96. jošče, adv. = še, šče, ogr.- C., Mik.
  97. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
  98. 1. júgalica, f. = gugalica, Jan., Mik., Notr.
  99. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
  100. júnčič, m. = junček, Mik.

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA