Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (415-514)

  1. drẹvosẹ̀k, -sę́ka, m. der Holzschlag, Dict., Mik.
  2. drgástiti, -ȃstim, vb. impf. stark reiben, kratzen, Jan., C., Mik.; Job je vzel črepino in se je drgastil, Dalm.; — lan d., räufeln, C.
  3. drgljáti, -ȃm, vb. impf. gelinde kratzen, krabbeln, streicheln, Cig., Jan., Mik., Gor.- M., C.; Kdor lenobi se poda, Rad za ušesi se drglja, Npes.-K.
  4. drhtẹ́ti, -ím, vb. impf. = drgetati, Cig., Jan., C., Mik., nk.; vse drhti po meni, alles zittert in mir, Z.; drhteč od veselja, nk.; — d. po čem, vor Verlangen nach etwas zittern, Z.; auf etwas erpicht sein, Cig.
  5. drı̑ska, f. das Abweichen, der Durchfall: drisko imeti, Cig., Jan., BlKr.- Mik., jvzhŠt.
  6. drístati, drı̑stam, vb. impf. das Abweichen, den Durchfall haben, Cig., Mik., Polj.
  7. drístav, adj. den Durchfall habend, Dict., Mik.
  8. dr̀m, dŕma, m. der Schusterdraht, Pivka- Cig., Met., Mik.; — prim. drum.
  9. 1. dr̀n, dŕna, m. der Rasen, Guts., Jarn., Cig., Jan., Mik., Fr.- C., Erj. (Min.); drni morajo biti vsi zagniti, Jarn. (Sadj.); z drnom pokriti kaj, Levst. (Cest.); Vihar strašan — Črez drn in strn (über Wies' und Feld) grmeč prihruje, Greg.
  10. drǫ́bəc, -bca, m. 1) ein kleines Stückchen oder Theilchen von einem Dinge; — der Bruch ( math.), Cig. (po rus.); — 2) die Eingeweide, Mik.
  11. drǫ́bəlj, -blja, m. das Bröckchen, Jan., M., C., Gor.- Mik.
  12. drobìč, -íča, m. das Bisschen, Mik.
  13. drobír, -rja, m. eine Kleinigkeit, das Bruchstück, Cig.; der Splitter, Cig. (T.); — coll. kleine Stücke (Holz, Fleisch u. dgl.), BlKr.- M.; der Abfall beim Holzhacken, Poh.; kleine Rüben, Möhren, Erdäpfel, Mik., C.; Zerstückeltes, M.; Trümmer, Cig.; Trümmergestein, C.; ogeljni d., das Kohlengestücke, Cig., Nov.; seneni d., das Heuicht, Jan.; — = drob, die Eingeweide (im thierischen Körper), (drober) C., vzhŠt.
  14. drobíš, m. 1) = drobiž, drobir, ogr.- Valj. (Rad); — Eingesprengtes ( min.), Cig. (T.); — 2) neka trava, Danj.- Mik.
  15. drobnìč, -íča, m. 1) kleine Münze, Danj.- Mik.; — 2) der Schmächtling, V.-Cig.
  16. dróbničək, -čka, adj. dem. droben = drobičken, Danj.- Mik.; drobnički rezanci, Trst. (Let.).
  17. droždžę̑, f. pl. = drožje, vzhŠt., ogr.- Mik.
  18. drožę̑, f. pl. = drožje, Cig., Mik.
  19. drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.
  20. drugáčeši, adj. = drugačen, Habd.- Mik.
  21. drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
  22. drugáčiši, adj. = drugačen, Mik.
  23. drugákọ, adv. = drugač, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Krelj, Nov.
  24. drȗgda, adv. = drugdaj, Mik., C.
  25. drugec, adv. = drugod: od drugec = od drugod, vzhŠt.; (iz: druged [drugod], Mik.).
  26. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
  27. družbȃnj, m. der Brautführer, Št.- Mur., Cig., Danj.- Mik.
  28. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
  29. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
  30. drváča, f. die Holzhacke, Mik., vzhŠt., C., Vrt.
  31. drvánja, f. die Holzgegend, Danj.- Mik.
  32. drvẹ́nka, f. = drevenka, der Metzen (eigentl. hölzernes Maß), Mik.; (pol vagana, Ormož).
  33. drvnjáča, f. die Holzaxt, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
  34. drzȃj, m. = greben, die Hechel, Jan., Mik.; pogl. drzej.
  35. 2. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. sich erkühnen, Mur., Cig., Mik.; ne drznem dalje, weiter wage ich es nicht, Cig.; nav. d. se, sich unterstehen, wagen; sich die Freiheit nehmen, Cig.; d. se vprašati, so frei sein zu fragen, Cig.
  36. dŕzost, f. = drznost, Mur., Krelj- Mik., Dalm.
  37. držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.
  38. držę́čki, adv. mit den Händen haltend, (tudi: na držečkem), BlKr.- Mik.
  39. dȓžkati, -am, vb. impf. dem. držati; halten (v otročjem govoru), Mik., Štrek.
  40. dudáš, m. der Dudelsackpfeifer, Habd.- Mik.
  41. dúdati, dȗdam, vb. impf. 1) auf dem Dudelsack spielen, die Sackpfeife blasen, Habd.- Mik.; — 2) ungeschickt, langsam etwas thun, Ip.- Erj. (Torb.).
  42. dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) ( gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.- Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.
  43. dúha, f. der Geruch, Habd.- Mik.; dobra duha, angenehmer Geruch, jvzhŠt.- C.; cvetlica je lepe duhe, SlN.- C.; lisičja d., der Fuchsgeruch, Mik.
  44. duhovı̑n, m. ein Dämon, C., Rib.- Mik.; — der böse Geist, der Teufel, Lašče- Levst. (Rok.); E, prav gotovo je duhovin, Ker tolik né smrtne matere sin, Levst. (Zb. sp.); nečisti duhovin, = hudič, Vrt.
  45. dúpəljnast, adj. = dupljast, Dict., C., Mik.
  46. dupír, -rja, m. = netopir, Mur., Mik.
  47. duplę́r, m. = duplir, ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  48. dȗplja, f. die Höhlung: die Baumhöhle, Mur., Cig., Jan., Mik.; — die Felsenhöhle, die Grotte, Jan., BlKr., vzhŠt.; — das Ofenloch, C.; — prim. duplo.
  49. dȗpljast, f. = duplast, Cig., C., Mik.; — prim. duplja.
  50. dȗplje, n. die Baumhöhle, Cig., Rez.- Mik.; kolno d., die Radbüchse, Habd.- Mik.
  51. dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.- Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.- C.
  52. dúrgəlj, -glja, (-gəljna), m. der Drillbohrer, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. dürchel, Mik.
  53. dúšati se, -am se, vb. impf. bei seiner Seele betheuern, Mik., BlKr., vzhŠt.
  54. dȗška, f. 1) der Athem, C., Mik.; nemam duške ( n. pr. po hitrem teku), človek smrdljive duške, vzhŠt.- C.; — der Zug: na eno duško izpiti, in einem Athem austrinken, vzhŠt.- C.; — 2) das Luftloch, Mur., Cig., C.; — 3) pl. duške, die Geburtswehen, C., Mik., Valj. (Rad); — 4) duška, neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  55. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
  56. dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
  57. dvojáča, f. das Zweigroschenstück (= 6 starih = 10 novih krajcarjev), Cig., Mik., Kr.
  58. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
  59. dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.- Mik.
  60. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
  61. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
  62. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  63. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  64. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  65. enǫ́k, adv. = enkrat, vzhŠt.- C., Mik., Zora.
  66. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  67. enostròk, -strǫ́ka, adj. einfach, (-struk), Habd.- Mik.
  68. ę́rbič, m. der Erbe, Trub.- Mik., pogl. dedič.
  69. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
  70. etak, adv. = tako-le, ogr.- Mik., C.
  71. etakši, adj. = takšen, ogr.- Mik.
  72. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  73. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  74. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  75. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  76. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  77. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  78. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  79. faríca, f. das Pfaffenweib, Mik.
  80. fȃrmanica, f. die Pfarrinsassin, das weibliche Pfarrkind, Mur., Mik.
  81. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  82. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  83. flajsíkati, -am, vb. impf. gierig lecken, fressen, Mik.
  84. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  85. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  86. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  87. fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
  88. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  89. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  90. frfȗra, f. = frfulja 2), Habd.- Mik., Fr.- C.
  91. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  92. frkocáti, -cȃm, vb. impf. kräuseln, Mik.
  93. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  94. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  95. gagatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf. mucken, Dict., Mik.
  96. gȃjati se, -am se, vb. impf. = goditi se, Goriš.- C.; kako se ti gaja? wie geht es dir? Koborid- Erj. (Torb.); kaj se gaja? Ben.- Mik.; poročajo mu o vsem, kar se gaja okolo njega, Erj. (Izb. sp.).
  97. gántar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik.; — prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.).
  98. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.
  99. gátavəc, -vca, m. der Wahrsager, Habd.- Mik.
  100. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).

   1 15 115 215 315 415 515 615 715 815  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA