Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (4.101-4.200)

zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
zveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C., Mik.; — ( nam. vzv-).
zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.- Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
zvı̑čna, f. = zolva, zava, die Mannesschwester, Mik., Vrtov. (Km. k.); (zvičina, Ben.- Erj. [Torb.]).
zvı̑k, m. der Gebrauch, die Sitte, Kor.- M., Mik.
zvízdati, -am, vb. impf. = žvižgati, pfeifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — zischen: kače zvizdajo, V.-Cig.
zvízgati, -am, vb. impf. = žvižgati, C., Mik.
zvrȃt, -ı̑, f. die Pflugwende, Rib.- Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratı̑ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče- Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
zvùn, praep. c. gen. außer: z. tega, C.; žetva z. čakanja (über Erwartung) dobra, ogr.- Mik.
zvúna, adv. = zunaj: od zvuna, Mik.
zvúnašnji, adj. = zunanji, Mik.
zvunẹ̑nji, adj. = zunanji, Danj.- Mik., Zora.
zžrẹ́bən, -bna, adj. mit dem Füllen: zžrebna kobila, die trächtige Stute, oder eine Stute, die geworfen hat, Danj.- C., Mik.
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče ( nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.- Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.- C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.- C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne ( mech.), h. t.- Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
žabokrẹ́čina, f. = okrak, der Froschlaich, Dol.- Mik.
žágrad, m. die Sacristei; (žagred, Mik.; na vzhodu tudi: žagreb, Mik.).
žȃłəc, -łca, m. = želo, der Stachel, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.
žálọ, n. = želo, Rib.- Mik.
žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.- Mik., ogr.- Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.- C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — ( fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
žarečína, f. die Glut, Jan., ogr.- C., Mik.
žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.- Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.- C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.- Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
ždẹ́vati, -am, vb. impf. = ždeti, Mik.
1. žəhtáti, žəhtȃm, žáščem, vb. impf. = ščegetati: žehta, žašče me, es juckt mich, Mik.
žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.- M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.- Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji- Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
žę̑ł, -ı̑, f. die Getreideernte, der Schnitt, Mur., Met., Mik., Valj. (Rad).
želár, -rja, m. der Inwohner, der Häusler, der Keischler, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; einer, der zwar ein Haus aber wenig oder keinen Acker besitzt, Cig.; — = kdor ima pol "pušče" (kmetije), Trst. ( Glas.); — prim. avstr.-nem. söller, sölner, Häusler, Štrek. (Arch.).
žę́łčən, -čna, adj. 1) begehrlich, begierig, Mik.; (željčen), Cig., Jan.; ž. biti koga, česa, sich nach jemandem, etwas sehnen, KrGora- DSv.; — 2) erwünscht, C., Guts. (Res.); — appetitlich: želčna jed, KrGora- DSv.; — interessant: nekaj želčnega, vzhŠt.; — selten, Z.
želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
žę̑łka, f. die Schnitterin, Kras- Erj. (Torb.), Mik.; (žę̑vka?).
žę̑łva, f. 1) die Schildkröte, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.); morska ž., die Riesen-Seeschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.); — 2) die Fistel, Št.- Mik.; — pl. želve, die Scropheln, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; (žovę̑, vzhŠt.); fistulöse Geschwüre, Z.
ženílọ, n. 1) das Heiraten: biti za ženilo, heiratsfähig sein, Cig.; — die Hochzeit, C.; — 2) die Heiratslust des Mannes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); ženilo se ga prijema, er bekommt Lust zu heiraten, Cig.
žę́nim, m. = ženin, Guts., Kor.- Cig., Mik.
ženı̑tba, f. = ženitev, Valj. (Rad); (-dba), Prip.- Mik.
ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
žę́nsəv, -sva, m. der den gleichen Namen hat, der Namensgenoss, Cig., Mik.; — pogl. ženso.
žę́nso, -ota, m. = žensev, Cig., Mik., Štrek.; — prim. it. (ven.) zenso, Mik. (Et.).
ženščák, m. der Weibernarr, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan.
žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).
žèrh, žérha, m. die Gruft, Dict.; (žrh, der Sarg, Mik.); — prim. stvn. sarch, saruch, Mik. (Et.).
žerjàv, -áva, adj. glühend, Mik. (Et.); ( pren.) žerjava želja, C.; — glühendroth: žerjavo grozdje, Fr.- C.; — roth, ogr.- Mik.
žerjȃvka, f. = žerjavica, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; na žerjavki se peči, Cv.
žestòk, -ǫ́ka, adj. 1) heftig, arg, C.; ž. boj, SlN.; ( hs.); — 2) muskulös, Habd.- Mik.
žę̑təc, -tca, m. der Schnitter, Mur., Danj.- Mik.
žę́tək, -tka, adj., Dict.- Mik., BlKr.- Let., pogl. židek.
žę̑vka, f. = ženjica, die Schnitterin, Jan., Mik., Kres, Kras.
žgalína, f. eine brennende Hitze, Mur., Cig., Jan., Mik., Kras, vzhŠt.
žgánək, -nka, m. = žganec, Mur., Mik.
žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.
žgətáti, -ətȃm, žgáčem, vb. impf. = ščegetati, Cig., Mik.; ( inf. tudi: zgátati).
žgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, Jan., Mik., Zora, LjZv.; — prim. žvrgoleti.
žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
žı̑dov, m. der Jude, Mur., Mik., Št.
žı̑dovkinja, f. die Jüdin, Mik., ogr.- M.
žı̑gra, f. 1) der Holzzunder, Ip.- Mik.; — 2) kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
životínja, f. das Thier, SlN.; coll. die Thiere, Prip.- Mik.; — hs.
žı̑žəc, -žca, m. das Insect, Jan., Pot.- M., Mik.; der Käfer, Jan., Erj. (Torb.).
žı̑žək, -žka, m. der Kornwurm, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. žužek.
žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
žlẹbàt, -áta, adj. mit einer Rinne oder rinnenartigen Vertiefung versehen, Hip.- C.; žlebata opeka, Mik.; ausgekehlt, Cig.; žlebato kladivo, der Kehlhammer, Cig.; žlebato kolce, die Rolle ( mech.), Cig. (T.).
žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
žmàh, žmáha, m. = okus (Geschmack); — prim. stvn. smac, Mik.
žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.- C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.- C., Mik.; (žmę́čava, ogr.- Valj. [Rad]).
žmę́hək, -hka, adj. = žmeten, C., Mik.; (iz: žmetek, C.).
žmę́riti, -im, vb. impf. = mežati, Habd.- Mik., Mur.- Cig.; — blinzeln, ogr.- C.
žmȗlj, m. der Becher, das Trinkglas, Habd.- Mik., Ist.- Cig., Jan., C., Obrov ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. mužolj.
žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
žnjə̀c, žnjə̀ca, m. der Schnitter, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Ščav.
žnję̑təc, -tca, m. der Schnitter, Danj.- Mik.
1. žǫ́ga, f. = šoja, Mik., SlGradec.
žołčák, m. der Eierdotter, Mur., Cig., C., vzhŠt.- Mik.; — prim. žolt.
žołdováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Mik.; — prim. žold 2).
žółhək, -hka, adj. bitter, herb, Meg., Jan., Cig. (T.), C., Npes.-Vraz, Prip.- Mik., BlKr.; ( nam. žolkek, Mik.).
žołták, m. der Ducaten, Prip.- Mik.
žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).
žŕdati, -am, vb. impf. mit dem Wiesbaum befestigen, Cig., Mik.
žrẹbə̀lj, -bljà, m. der metallene Nagel; ( nav. žẹbə̀lj); žrẹ́bəlj, Mur.; — iz stvn. grebil, Mik.
(žrẹ́bən), žrẹ́bna, adj. trächtig (o kobili), Cig., Jan.; — nam. stsl. sъžrêbna, Mik.
žrẹbę́tən, -tna, adj. 1) zum Füllen gehörig, M.; — 2) žrebetna kobila, die Füllenstute, Cig.; ( nam. stsl. sъžrêbętьnъ, Mik.).
žrẹbetẹ́ti, -ím, vb. impf. Füllen werfen, Gor.- M., C., Mik., Z.
žrẹ́lọ, n. 1) der Rachen, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Som.), nk.; — 2) der Kanonenmund, Cig.; — (pečno) ž., das Ofenloch, das Feuerloch, Habd.- Mik., Cig., C., Rib.- M.; — das Flugloch am Bienenstock, Jarn., Cig., Jan., M., C., Gol.; — das Loch im Mühlsteine, in welches das Getreide geschüttet wird, Rib.- Mik., jvzhŠt.; — der Schlund, der Abgrund, Cig. (T.); skalno ž., der Felsenschlund, Cig.; — der Krater, Cig., Jan., Jes., nk.; — der Wasserstrudel, Rib.- Mik.; — ( fig.) peklensko ž., der Höllenrachen, Cig.
žr̀g, žŕga, m. der Sarg, C., Mik.; — pogl. žerf.
žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
žrník, m. die Handmühle, Jan., Šol., Mik.
žŕniti, -im, vb. impf. auf der Handmühle mahlen, Rib.- Mik.; žrnjena moka, SlN.- C.
žrtjè, n. das Fressen, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., Valj. (Rad); ž. in pijančevanje, Slom.
žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
žuhkǫ̑ča, f., nam. žolhkoča, Habd.- Mik., C., Valj. (Rad).

3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA