Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (4.015-4.114)

  1. zdihávati, -am, vb. impf. = zdihovati, Habd.- Mik., Jan., M.; — pogl. vzdihavati.
  2. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
  3. zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind ( opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.- Mik., vzhŠt.; ( der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
  4. 1. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.- Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
  5. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  6. zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.- Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — ( nam. vzd-).
  7. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
  8. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
  9. zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. ( Mik.).
  10. zę́brna, n. pl. das Zahnfleisch, Ip.- Erj. (Torb.); (zebrne, f. pl., Kras- Mik.; = zebrni, f. pl., Kras- Cig.).
  11. zę̑c, m. = zajec, Mur., Jan., Mik., Rez.- Valj. (Rad), Gor., Celovška ok.
  12. zẹ́havica, f. die Gähnsucht, Mur., Mik.; z. me ima, ich muss immer gähnen, Mur.
  13. zẹ́hniti, zẹ̑henm, vb. pf. einmal gähnen, Cig., Jan., Prip.- Mik.; — zehnilo se mi je, ich habe gegähnt, Z.
  14. 1. zę̑ł, -ı̑, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.- Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
  15. (zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.- Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.- M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
  16. zelár, -rja, m. der Inwohner, Habd.- Mik.; — prim. želar.
  17. zelę̑nkljat, adj. ein wenig grün, grünlich, Mur., Jan., Mik.
  18. zę́ljiče, n. dem. zelje, das liebe Kraut, Mur., Danj.- Mik.
  19. zə̀łva, f. die Mannesschwester, BlKr.; ("zlva", Mik.); prim. zava.
  20. zẹ̑mci, m. pl. die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik.; prim. ozemci.
  21. zemljákinja, f. 1) die Grundbesitzerin, Jan.; — 2) die Landsmännin, Habd.- Mik., Mur., Vest.
  22. zetìč, -íča, m. dem. zet; 1) das Schwiegersöhnchen, M.; — 2) = zetec, Mik.
  23. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  24. zgȃravica, f. = izgaga, Habd.- Mik.; z. me dere, C.; — ( nam. izg-).
  25. zgı̑bica, f. dem. zgiba; 1) das Fältchen, Jan. (H.); — 2) das Gelenk, Habd.- Mik.
  26. zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
  27. zgọ̑da, adv. = zgodaj, Mur., Cig., C., Mik., Dalm.
  28. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
  29. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
  30. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
  31. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
  32. zíba, f. die Wiege, Guts., Mur., Cig., Mik., SlGor.- C.
  33. zibáča, f. die Wiege, Mik., Valj. (Rad), SlGor.- C.
  34. zíbi, m. pl. das Moorland, Jarn.- Cig., Mik.
  35. zíbika, f. 1) = zibka, C., Mik., Pjk. (Črt.); — 2) die Turteltaube, SlGor.- C.
  36. zijȗt, m. der Abgrund, Valj. (Rad), (zjut) Mik.
  37. zíma, f. 1) der Winter; po zimi, im Winter; huda z., ein strenger Winter; golomraza z., ein Winter ohne Schnee, Cig.; v zimah smo, wir sind im strengen Winter, Lokve ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) die Kälte, Mur., Cig., Jan., C.; zima me ima, tare, Mur.; — konjem je zima bilo, Prip.- Mik.; — der Fieberfrost; — 3) bela z., das nördliche Labkraut (galium boreale), Z., Medv. (Rok.).
  38. zı̑mnica, f. das Fieber, Meg.- Mik., Cig., Jan., ogr., Hal.- C.
  39. ziskávati, -am, vb. impf. = ziskovati: zusammensuchen, Habd.- Mik., C.
  40. zı̑ster, adv. zwar, Kor.- Mik.; (= stsl. za isto že).
  41. zlȃgoma, adv. leicht, bequem, langsam, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bolnega človeka naj zlagoma, ne da bi se s hojo ugrel, domov spravijo, Vrtov. (Km. k.).
  42. zlȃk, m. = slak, Jarn., Mik.
  43. zlatogrı̑vəc, -vca, m. 1) = zlatogriv konj, C.; — 2) pl. zlatogrivci, die Schlange (ein Sternbild), Mik.
  44. zlatovrȃnka, f. die blaue Racke oder Mandelkrähe (coracias garrula), Erj. (Ž.), Danj.- Mik., Levst. (Nauk).
  45. zlı̑vək, -vka, m. 1) die Gussform ( z. B. für Kerzen), Cig., Dol.- Mik.; — 2) pl. zlivki, Zusammengegossenes, C.
  46. zlòb, zlóba, adj. grimmig: silno zloba sta bila, Trub.- Mik.
  47. zlóčest, adj. schlecht, böse, Dict., Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., Krelj, nk.; zločesti ljudje, Svet. (Rok.); — tudi: zločèst, -čę́sta.
  48. zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! ( nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.- Mik.).
  49. zmȃgati, -am, I. vb. impf. ad zmoči; 1) etwas zu leisten imstande sein, vermögen, gewachsen sein; vsega ne zmagam, alles kann ich nicht bestreiten, Cig.; dačo z., die Steuer zu bestreiten imstande sein, Št.- Mik.; z. šest sklonov, sechs Casus aufzuweisen haben, Raič (Slov.); — 2) z. koga s čim, jemandem mit einer Sache aufhelfen, C.; sodba tvoja naj me zmaga, ogr.- Valj. (Rad); — z. se, sich behelfen, BlKr.; neue Kräfte sammeln, Cig.; — II. vb. pf. = zmoči, siegen: zmagali smo; — z. koga, jemanden besiegen, überwältigen; — ( nam. vzm-).
  50. zmədláti, -ȃm, vb. pf. schwächen, (zmadlati) Dict.- Mik.
  51. zmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach, mager, siech werden, Jarn., Cig., Jan., Mik.
  52. zmę̑t, -ı̑, f. die elastische Feder, die Springfeder, Cig., Jan., C., Rib.- M., Mik., DZ., nk., Polj.; ura na zmeti ("zmedi", Spiralfedern) bije, Ravn.- C.; zavita z., die Spiralfeder, Vrt.; tehtnica na z., die Federwage, DZ.; — prim. vzmet f.
  53. 1. zmę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Guts., Mur., Mik., Valj. (Rad), Savinska dol., vzhŠt.
  54. zmikávati, -am, vb. impf. = zmikovati, Habd.- Mik.
  55. zmı̑rom, adv. 1) ruhig: bodi zmirom, Z., Mik.; — 2) = zmerom, Cv.
  56. zmǫ̑ta, f. 1) die Verirrung, der Irrthum; to je zmota! v zmotah biti; v zmoto zabresti, in einen Irrthum verfallen, Cig.; der Wahn, Cig., Jan.; zmota človeku ne da videti resnice, Cig.; zmota me mami, C.; — 2) das Ärgernis, Trub.- Mik.; — 3) die Missgeburt, C.
  57. zmǫ́žditi, -im, vb. pf. = zmoždžiti, ogr.- Mik.
  58. zmǫ́ždžiti, -im, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, ogr.- Mik., C.
  59. znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.- Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.- Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto- Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.- C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
  60. znẹ́titi, -im, vb. pf. aufheizen, Meg., Mur., Mik.; z. ogenj, Trub., Dalm.; — ( nam. vzn-).
  61. 1. zníkniti, -nı̑knem, vb. pf. vergehen, verschwinden, Št.- Cig., C., Prip.- Mik.
  62. znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).
  63. znǫ̑tra, adv. = znotraj, Mik., Ben.- Kl.
  64. znǫ̑trẹnji, adj. = znotranji, Danj.- Mik.
  65. znǫ̑trẹšnji, adj. = znotranji, ogr.- Mik.
  66. znúbəlj, -blja, m. 1) = zubelj, die Flamme, Notr.; — 2) das Ofenloch, die Ofenmündung, na vzhodu- Mik.; — das Gesims, die Platte über dem Ofenloch, Ščav.- C.; = znublji, SlGor.- C.
  67. zobáča, f. 1) die Großzähnige, Mur., C.; — 2) pl. zobače, der Rechen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C.; (zobača, die Egge, Jan.); — 3) eine Art Säge, Cig., C.
  68. zǫ̑bčast, adj. gezähnelt, Mur., Cig., Danj.- Mik.; z. robec, ein Tüchel mit gezähneltem Rande, Polj.; — zähnig, Cig. (T.).
  69. zobčàt, -áta, adj. gezähnelt, Mur., Cig. (T.), Mik.; — zinkig, zackig, Cig.
  70. zobẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Mur., Cig., C., Danj.- Mik.; zoberoč ga je sprejel, er hat ihn mit offenen Händen empfangen, Mur.; tudi: zobẹrǫ̑č, ogr.- Raič ( Nkol.).
  71. zọ̑pər, I. adv. dagegen; z. biti, dagegen sein, Cig.; kar je grešnega in Bogu zoper, Jsvkr.; žena možu zoper govori, Ben.- Mik.; na zoper mi dela, er handelt mir entgegen, Levst. (M.); meni zoper ravna, Met.; — II. praep. c. acc. wider, gegen; zoper naturo; zoper božjo voljo ravnati; nisem zoper to; — ( c. gen. zoper strupa, mraza, Dict.).
  72. zoprnẹ́ti, -ím, vb. impf. widerlich, verhasst sein, Mik.
  73. 1. zòr, zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče- Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.- Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
  74. zorníca, f. 1) die Frühmesse im Advent, die Roratemesse, Mur., Cig., Jan., Mik., Štrek.; tudi pl. zornice, Slom., Št.; — 2) der Morgenstern, Habd.- Mik., ogr.- C.
  75. zọ̑seb, adv. besonders, sonderlich, Krelj, Dalm., Danj.- Mik., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); z. devati, Danj. (Posv. p.); — pogl. soseb.
  76. zrȃk, m. 1) die Luft, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm. (Reg.) i. dr., nk.; — 2) = žarek, der Strahl, Alas., ogr.- C., Cig. (T.); prim. zraka.
  77. zrázən, praep. c. gen. = razen: zrazen vaših bratov, euere Brüder ausgenommen, Met.; ne želi nič zrazen (tega), kar je prav, Mik.
  78. zrẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen, Habd.- Mik., Prip.- Mik.; črešnje zrelijo, Cig.
  79. zŕkalọ, n. 1) der Augenstern, die Pupille, Rib.- Mik., Vrt., jvzhŠt.; Oslepi mu zrkalo, Levst. (Zb. sp.); — 2) zrkálọ = zrcalo, Mur., Cig., Jan.
  80. 2. zròk, -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Meg., Guts., Mur., Mik.; za tega zroka voljo, ogr.; — pogl. vzrok.
  81. zúna, adv. = zunaj, Trub.- Mik., Ben.- Kl.
  82. zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.- Mik.).
  83. zváč, m. der Rufer, ogr.- Mik.; der Einlader, ogr.- M., C.
  84. 1. zváljati, -am, vb. pf. 1) zu Boden strecken: Iz kraja smo tacega, Zvaljamo vsacega, Andr.; — 2) schwängern, Cig.; z. se, schwanger werden (von Unverheirateten), Cig., Mik., C.
  85. zvavčı̑n, m. = zovčin, Danj.- Mik.
  86. zvę́čati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Mik.
  87. zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
  88. zveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C., Mik.; — ( nam. vzv-).
  89. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
  90. zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.- Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
  91. zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
  92. zvı̑čna, f. = zolva, zava, die Mannesschwester, Mik., Vrtov. (Km. k.); (zvičina, Ben.- Erj. [Torb.]).
  93. zvı̑k, m. der Gebrauch, die Sitte, Kor.- M., Mik.
  94. zvízdati, -am, vb. impf. = žvižgati, pfeifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — zischen: kače zvizdajo, V.-Cig.
  95. zvízgati, -am, vb. impf. = žvižgati, C., Mik.
  96. zvrȃt, -ı̑, f. die Pflugwende, Rib.- Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratı̑ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče- Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
  97. zvùn, praep. c. gen. außer: z. tega, C.; žetva z. čakanja (über Erwartung) dobra, ogr.- Mik.
  98. zvúna, adv. = zunaj: od zvuna, Mik.
  99. zvúnašnji, adj. = zunanji, Mik.
  100. zvunẹ̑nji, adj. = zunanji, Danj.- Mik., Zora.

   3.215 3.315 3.415 3.515 3.615 3.715 3.815 3.915 4.015 4.115  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA