ov=Mik. (3.815-3.914)

3815. vozgrìv, -íva, adj. rotzig, Cig., Mik., vzhŠt.
3816. vǫ̑ž, -ı̑, f. der Strick, Jan., vzhŠt.; — = voža na cepeh, Dol.- Mik.; ( prim. voža).
3817. vǫ́že, n. das Seil, Mur., Mik., vzhŠt.; žrd je z vožem pripeta, Danj. (Posv. p.).
3818. vrábče, -eta, n. dem. vrabec; ein junger, kleiner Spatz, Cig., Mik.
3819. vrábəlj, -blja, m. = vrabec, Mur., Št., Kor.- Cig., Mik., Slom., ogr.- Valj. (Rad).
3820. vrabljínji, adj. Sperlings-, Mur., Jan., Danj.- Mik.
3821. vráč, m. der Arzt, Meg., Habd., ogr.- Mik., Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; — der Heilpraktiker, Levst. (Nauk).
3822. 2. vračeváti, -ȗjem, vb. impf. heilen, Krelj- Mik.
3823. vračı̑lja, f. die Heilkünstlerin, Habd.- Mik.
3824. vragomę́tən, -tna, adj. vom Teufel besessen, dämonisch, Habd., Trub.- Mik., ogr.- M., C.
3825. vragováti, -ȗjem, vb. impf. den Teufel im Munde führen, mit dem Worte vrag fluchen, Mik.
3826. vragúlja, f. 1) das Teufelsweib, Valj. (Rad); — 2) die Teufelsbosheit, Habd.- Mik.
3827. vrȃn, vrána, adj. schwarz, Habd.- Mik., Mur., Cig.; vran konj, Cig.; vrana kita, Zora.
3828. 2. vrána, f. die Milz, Meg.- Mik., C., LjZv.
3829. vrȃnj, m. der Spund, Cig. (T.), Mik., BlKr.- M.
3830. vrȃpa, f. die Runzel der Haut, Meg., Guts.- Cig., Mur., Jan., Mik.; rakaste vrape ('rape') po deblu z dletom izdolbsti, Pirc; vrape, der Misswuchs (etwas fehlerhaft Gewachsenes), V.-Cig.
3831. vrápav, adj. runzelig, Dict.- Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor.
3832. vrȃsk, m. = vraska, Trub.- Mik.
3833. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
3834. vráskav, adj. runzelig, Habd.- Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.
3835. vratílọ, n. die Welle, der Wellbaum, Cig. (T.); bes. der Wellbaum am Webstuhle, der Weberbaum, der Garnbaum, Cig., Jan.; tkalčje v., Habd., Dict.- Mik., Dalm.
3836. vratolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Halsbruch, Cig.; — 2) der Halsbrecher, der Wagehals, Habd.- Mik.
3837. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
3838. vražìč, -íča, m. dem. vrag; das Teufelchen, Volk.- M., Prip.- Mik., Valj. (Rad); — ein Teufelskerl (von einem Buben), Valj. (Rad).
3839. vrẹ́ča, f. der Sack, Guts.- Cig., Jarn., Jan., Rez.- Mik., nk.
3840. vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.- M., ogr.- Mik., Obloke- Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.- C.
3841. 2. vrẹ̑d, m. za vred imeti, würdig achten, Guts.- Cig., Kor.- Mik.
3842. vrèd, adv. 1) zu gleicher Zeit, zugleich, C.; pri tebi in pri njem vred, C.; — 2) sogleich, Habd.- Mik., C.; — 3) sammt; s kom, s čim vred; oče s sinom vred; z nočjo, z dnevom vred, mit Anbruch der Nacht, des Tages; — drugemu vred, wie ein anderer, C.
3843. vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.- Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).
3844. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
3845. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
3846. vrẹ́skniti, vrẹ̑sknem, vb. pf. krachend brechen, zerspringen: lonec vreskne, Dol.- Mik.; — eine Ritze bekommen, knacken, bersten, Cig., Jan.
3847. vrẹ̑tina, f. die Quelle, ogr.- Mik.
3848. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
3849. vȓhnje, n. = smetana, das Obers, der Rahm, Guts., Mur., Št.- Cig., Jan., Mik., C.; — prim. nem. Obers.
3850. vȓł, vŕla, adj. bieder, brav, wacker, vortrefflich, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — schön (von Menschen), zapŠt.- C.; — vrlo, adv. sehr, tüchtig, stark, nk.
3851. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
3852. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
3853. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
3854. vȓš, -ı̑, f. das Getreide, Dict.- Mik., Jan.; nasad vrši, Dict.- Mik.
3855. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
3856. 1. vršı̑təv, -tve, f. das Austreten des Getreides, Habd.- Mik., Jan.
3857. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
3858. 1. vršník, m. die Getreideabgabe an die Grundherrschaft, der Getreidezins, Št.- Cig., Jan., Mik., C.
3859. 2. vr̀t, vŕta, m. 1) der Bohrer, Celjska ok.- C.; — 2) das Bohrloch, C.; das Loch übhpt., Habd.- Mik., C.; — (vrt, f., Jan.).
3860. vrtáča, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Jan., C., Mik.; — 2) das Drehkreuz im Zaun: plotova vrtača pri lesi, Zv.
3861. vrtȃnj, m. 1) die Windung, Habd.- Mik.; — 2) veliki ženitovanjski kolač, ki navadno visi nad nevesto, C., BlKr.- Let.
3862. 2. vȓtək, -tka, m. die Schraube, Mik.
3863. vrtẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Kreisel, Jan.; — 2) der Wirbel: vrtelec vetra, ogr.- Mik.
3864. vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.- C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
3865. vrtę̑lja, f. das Drehkreuz in der Zaunöffnung, Gor.- Cig., C., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
3866. vȓvnja, f. das Gewimmel, das Gedränge, M., C., Mik.
3867. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
3868. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
3869. vŕzniti, vȓznem, vb. pf. öffnen, Met., Mik.; plot v., eine Zaunöffnung machen, Mur., Cig.
3870. vrzúkati, -am, vb. impf. die Thür oft auf- und zumachen, Rib.- Mik.; Kaj zmerom z vrati vrzukaš? Lašče- Levst. (Rok.).
3871. vsȃkdaj, adv. jeden Augenblick: vsakdaj mora priti, Cig.; — jederzeit, immer, Met.- Cig., Jan., Mik.
3872. vsakdanášnji, adj. täglich, alltäglich, Mik.; (vsakdenešnji, ogr.- M.).
3873. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
3874. vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr.; vsakojake zveri, Prip.- Mik.; — vsakojako, jedenfalls, C., BlKr.
3875. vsákši, adj. = vsak, Mik., vzhŠt.
3876. vsekàm, adv. überallhin, Jan., SlGosp.- C., Prip.- Mik.
3877. vsèkda, adv. jederzeit, immer, (vsegda) Mik.
3878. vsèlẹ, adv. = vselej, Mik.; vselẹ̀, Mur.
3879. vselẹ́nji, adj. = vselešnji, Mur., Mik.
3880. vseličkerən, -rna, adj. allerlei, (vsličkeren) Mik.
3881. vsesvę̑ščak, m. der Monat November, Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
3882. vskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. emporspringen: v. ("uskočiti") na noge, Mik.; — ( nam. vzsk-).
3883. vsǫ̑dik, adv. = povsod, Danj.- Mik.
3884. vunẹ́šnji, adj. = vunanji, Mik.
3885. vùni, adv. draußen, Mik., Dalm.
3886. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
3887. vúzmer, adv. = zmerom, immer, ununterbrochen, Prip.- Mik.
3888. vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.- Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)- Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.
3889. vzgrustíti se, -ím se, vb. pf. Ekel erregen: vzgruščen, ekelhaft, Habd.- Mik.
3890. vztéči, vztéčem, vb. pf. wüthend, toll werden, Meg., Mik., Krelj- M.; — vztę́kəł, wüthend, toll, rasend, Meg., Dict., Mik., Krelj- M., Jsvkr.; v. pes, Mik., Levst. (Nauk); vztekli ino nespametni ljudje, Dalm.; — prim. 3. steči 2), stekel.
3891. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
3892. zabáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, zurückhalten, Habd.- Mik.; delo jo je zabavilo dostikrat do kasne noči, LjZv.; — verweilen: z. se okoli česa, Cig. (T.); — 2) otroka z., das Kind besänftigen, stillen, M., Z.; — 3) z. se, sich zerstreuen, sich unterhalten, Cig., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
3893. zȃbẹł, -la, m. = zabela, Mur., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
3894. zablǫ̑da, f. die Verirrung, der Irrthum, C., Trub.- Mik.; pregrešne zablode, Slom.
3895. zablǫ̑ja, f. to, s čimer se svinjam jed zabloji, Mik.; — prim. obloda, obloja.
3896. zablojíti, -ím, vb. pf. vermischen: z. svinjam jed z mekinami, Mik.
3897. zabŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. verstopfen, luftdicht verschließen, Habd.- Mik., Cig.; verbodmen, verbeilen: z. sod, Cig., C.; zabrčven, Hal.- C., Dol., BlKr.- Mik.; — = z zemljo pokriti in zatolči: zelje, tropine, krompir z., BlKr.- Let.
3898. začìn, -čína, m. = začimba, Habd.- Mik., Hal.- C.
3899. 2. začı̑njati, -am, vb. impf. = začenjati, Mur., Mik.
3900. zadȃvək, -vka, m. das Angeld, Habd.- Mik., Jan., C., Nov.- C.; das Pfand, C., kajk.- Valj. (Rad).
3901. zádẹlj, praep. c. gen. = zaradi, Jan.; (zadel, Cig.); zadelj nedolžnih otrok, Slom.- Jan. (Slovn.); zadelj njih revnosti, Majar (Pesmi)- Mik.; — prim. delj.
3902. zadę́rjati, -am, vb. pf. = zadirjati, Mik., Npes.-K.
3903. zadọ̑lje, n. das Land hinter den Thälern, Cig., C., Mik.
3904. zadovǫ́ljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Habd.- Mik., Raič (Slov.).
3905. zadrcávati, -am, vb. impf. reizen, Habd.- Mik.
3906. zadrcljívica, m. der Hetzer, Habd.- Mik.
3907. zadrę̑sljiv, adj. verdrießlich, Cig., Dol.- Mik., Erj. (Torb.).
3908. 2. zadrgávati se, -am se, vb. impf. 1) öfters erschaudern o. sich entsetzen, staunen, ogr.- Mik., C.; — 2) zögern, zweifeln, in Verlegenheit sein, ogr.- Mik., C.
3909. zadȓsljiv, adj. = zadresljiv, Cig., Mik.
3910. zadrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = zadreveneti, odrveneti, Dict.- Mik.
3911. zagȃnka, f. das Räthsel, Habd.- Mik.; — das Problem, h. t.- Cig. (T.).
3912. zágata, f. 1) die Anschoppung, Jan.; die Verstopfung, Erj. (Som.); — 2) ein enger Raum zwischen zwei Häusern, M.; eine enge Gasse, Cig., Mik.; ein schmaler Ort übhpt., Cig.; — die Sackgasse, Levst. (M.); — tudi: zagȃta.
3913. zagátiti, -im, vb. pf. verstopfen; usta z., Trub.- Mik.; razpoko z., Cig.; cev z., eine Röhrfuge dichten, DZ.; — vodo z., das Wasser bedeichen, Cig., C.; — z. se, sich verstopfen, v dušniku se mi je zagatilo, es will mich ersticken, Fr.- C.; sluhovod se zagati z ušesnim maslom, Erj. (Som.); otrok je zagačen v ušesih, Gor.; — verhindern: z. posvečenje, ogr.- C.
3914. zagı̑ba, f. der Einbug, Cig., Danj.- Mik., Fr.- C.

   3.215 3.315 3.415 3.515 3.615 3.715 3.815 3.915 4.015 4.115  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani