Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (3.701-3.800)

  1. veličȃnstvọ, n. die Großartigkeit, die Herrlichkeit, Habd.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Majestät, Cig., Jan., nk.; Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, nk.
  2. veličȃst, f. = veličastvo, Mur., Jan., Mik.
  3. velíčən, -čna, adj. großartig, herrlich, Cig. (T.), C., Mik.; velična čudesa, Krelj.
  4. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
  5. velikáš, m. der Magnat, Cig., Jan., ogr.- M., Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  6. velikǫ̑ča, f. die Größe, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  7. velikonóčnica, f. 1) das Ostermahl, Cig., Jan.; velikonočnico jesti, das Ostermahl halten, V.-Cig.; — 2) das Osterlied, Mur.; — 3) die Küchenschelle, das Windröschen (anemone pulsatilla), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); — = pljučnica 2), das Lungenkraut, Strp.
  8. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
  9. vèlje, adv. = vadlje, sogleich, Mik., BlKr.
  10. vèljek, adv. = velje, vadlje, sogleich, Mik.
  11. vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.- Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
  12. vę́no, adv. = vedno, C., Mik.; veno in veno popija, er sauft immerfort, M.
  13. venoga, pron. = 2. oní (one, ona), Mik.
  14. vę́rbas, m. = jerbas, der Korb, C., Mik., LjZv.
  15. verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., Kranj- M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. ( Kr.)- Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.- Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  16. verı̑telj, m. der Creditgeber, der Geldleiher, ogr.- Mik., C.
  17. verję́ti, verjámem, vb. impf. glauben; če ne vidim, ne verjamem; nikomur nič ne v.; vsakemu vse v.; — iz: vero jeti, Mik.
  18. verljìv, -íva, adj. leichtgläubig, Mur., Danj.- Mik.
  19. verúga, f. = veriga: 1) die Kette, Habd.- Mik., Guts., Mur., Ravn.; — 2) der Kettenring, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Thürriegel, Habd.- Mik.; = pl. veruge, Valj. (Rad).
  20. vẹ̑s, m. das Dachgerüst, M., C., Mik., Št.; ves delajo, jvzhŠt.
  21. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
  22. vẹstovı̑t, adj. sich bewusst, Habd.- Mik., C.
  23. 1. vẹ́ša, f. der Hängeplatz, Jan., Mik.
  24. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
  25. vę̑z, -ı̑, f. 1) das Band, das Bindemittel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Erj. (Som.), Dol.; vezi, das Bindholz bei den Zimmerleuten, Cig.; vezi (die Bänder) vežejo oplen in podvoz, Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — das Satzband, die Copula ( gramm.), Cig., Cig. (T.); — 2) die Masche beim Stricken, C.; — 3) das Binden (der Weinreben an die Pfähle), Cig.; — 4) der Einband, Cig.
  26. vezákinja, f. die Rebenbinderin, Mur., Mik.
  27. vezȃvkinja, f. die Rebenbinderin, Volk.- M., C., Mik., vzhŠt.
  28. vę̑zba, f. das Binden, Cig., Jan., Mik.
  29. 1. vèzda, adv. = zdaj, jetzt, Habd.- Mik., ogr.- kajk.- Mik.; do vezda, od vezda, Habd.- Mik.
  30. vèzdašnji, adj. = vezdanji, Habd.- Mik., ogr.- C.
  31. vezẹ̑lje, n. 1) der Bindbast, das Bandwerk, Cig.; — 2) die Waldrebe (clematis vitalba), Jan., Mik., Ravn.- M., pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  32. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
  33. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
  34. vı̑ce, f. pl. das Fegefeuer; — prim. stvn. wizi, Mik.
  35. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
  36. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
  37. vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  38. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
  39. vidítən, -tna, adj. = viden, sichtbar, Mur., Mik.
  40. vígənj, -gnja, m. die Esse, die Schmiedehütte, die Nagelschmiede, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Gor., Tolm.; der Eisenhammer, Ravn.- M., Valj. (Rad); — prim. cigansko: vigna, Herd, vignja, Esse, Schmiede, madž. vihnye, vinnye, Schmiede, Mik. (Et.).
  41. víhale, f. pl. die Stulpstiefel, Dol.- M., Mik., Valj. (Rad).
  42. 1. víhər, -hra, m. 1) der Sturmwind, der Sturm, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Vrt., jvzhŠt.; — v viher iti, stürmen, aufbrausen, C.; čebele gredo v viher (sind unruhig), C.; tudi (redkoma): vihə̀r, -hrà, Dalm., Kast. (N. c.)- Valj. (Rad); — 2) der Haarwirbel, Jan., C., Gor.; der Haarschopf, M.; — der erhabene Theil am Halse der Pferde zwischen Mähne und Schulter, der Widerrist, V.-Cig., Jan., DZ.
  43. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
  44. víjanje, n. das Heulen, Habd.- Mik.
  45. vijeglȃvka, f. der Wendehals (junx torquilla), (vijogl-) Cig., Jan., ogr.- Mik., C., Erj. (Z.), Levst. (Nauk).
  46. vijúgati se, -am se, vb. impf. sich schlängeln: potočič se vijuga, Mik.
  47. víka, f. das Geschrei, Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  48. 1. víla, f. bajeslovno bitje (die Nymphe), Habd.- Mik., Cig., BlKr.- M., nk.
  49. vílaž, m. = pomlad, C., Mik.; — prim. vilažati.
  50. vı̑ləc, -lca, m. der Zauberer, Mik., C.
  51. vílinski, adj. nach Art der Vila, Prip.- Mik.; vilinski kralj, Prip.- Mik.
  52. vilovı̑t, adj. vilenhaft: vilovit konj, Prip.- Mik.
  53. vílovski, adj. Vilen-, Prip.- Mik.
  54. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
  55. vinjága, f. die wilde Weinrebe, Meg.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  56. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
  57. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
  58. viránjək, -njka, m. der Wasserwirbel, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Cig., Jan., C.
  59. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
  60. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  61. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
  62. vı̑škati, -am, vb. impf. = bezljati, biesen, springen (o živini): teleta, junci viškajo, Z., BlKr.- Mik., Dol.
  63. víta, f. = vitra, das Flechtreis, Mik.
  64. vítək, -tka, adj. 1) biegsam, Cig., Jan., Mik.; — 2) schlank, Cig., nk.; ( hs.).
  65. vítəł, -tla, m. 1) die Weberspule, Jarn., Mik.; — 2) die Spindel, Mur., C.; — 3) das Hölzchen, womit man das gehaspelte Garn in Knäuel windet, C., Z.; — 4) der Haspel, die Winde, um Lasten damit in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- M., C., Sen. (Fiz.), DZ.; die Wagenwinde, Ip.- Levst. (M.); der Göpel, Cig., Jan., Cig. (T.).
  66. vítica, f. 1) die Ranke, Jan., C., Tuš. (B.); — 2) der Rebenzweig, Jan.; — 3) der Ring, Mik.; — 4) der Wachsstock, Nov., vzhŠt.
  67. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), Središče, ( prim. motovilo).
  68. vitọ̑r, m. (vitur) Ip.- Mik., pogl. otor, utor.
  69. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
  70. vlažníti, -ím, vb. impf. befeuchten, C.; — v. se, feucht werden, Habd.- Mik.
  71. vnẹ̀, I. adv. draußen; — II. praep. c. gen. = zunaj: vne hiše, Met.- Mik.
  72. vníc, adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.- Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Kras- Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Kras- Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Senožeče- Erj. (Torb.); vnic udariti koga ( t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr.
  73. vníti, vnídem, vb. pf. hineingehen, eintreten, Mik., Let., Nov., Vrt.
  74. vnǫ̑ter, adv. = noter, hinein, Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; vnoter priti, vnoter v pekel pahnjen, Krelj.
  75. vnǫ́žati se, -a se, vb. impf. vnoža se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; ( nam. množa se mi, prim. srvn. mich "bevilt", Mik.).
  76. vnúčič, m. dem. vnuk; 1) das Enkelchen, Dict., Cig., Jan., C.; — der Enkelsohn, Cig.; — 2) der dritte Bienenschwarm, Mik.
  77. vodenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Wasser werden, wässerig werden, Cig., Mik., Dol.
  78. vodę́r, -rja, m. = oselnik, šapur, der Schleifsteinbehälter der Mäher, Mur., Mik., C., vzhŠt.
  79. vodẹ́vati, -am, vb. impf. zu führen, zu leiten pflegen, Mik.
  80. 1. vǫ́dica, f. = odica: 1) die Fischangel, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Hip. (Orb.); — 2) vodíca, der an der Schneide eines frisch und scharf geschliffenen Schneidewerkzeuges haftende schartige Schliff: v. z brusa se mora z oslo odbrusiti, Lašče- Levst. (M.).
  81. vodír, -rja, m. = voder, Cig., Mik., Št.
  82. 2. vodíti, -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.- Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).
  83. vodopíja, m. der Wassertrinker, Habd.- Mik.; — hs.
  84. vofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = fofotati, Mik.
  85. 2. vǫ̑gəł, -gla, m. = 2. ogel, die Kohle, Guts., Mik.; (vogol, Mur.).
  86. voglę̑n, m. = oglen, die Kohle, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  87. 1. vòj, vója, m. 1) der Führer, ogr., Krelj- Mik.; slepi voji, ogr.- Valj. (Rad); — der Begleiter: na ženitnini ima ženin voja, Notr.; — 2) das Leitseil, Z., Gor.- Burg. (Rok.).
  88. vojárin, m. der Führer, Dict.- Mik., Dalm., Schönl., Kast.; nam se je vojskovati zoper vojarine ("vojarne") tega sveta, Schönl.; — der Leitmann (einer Feuerwehrabtheilung), (vojarı̑n) Levst. (Nauk).
  89. vojẹ́vati, -am, vb. impf. zu führen, zu leiten pflegen, Mik.; otroke je k izkušnji vojeval, Levst. (Zb. sp.).
  90. vojeváti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, C., Mik., Vrt., kajk.- Valj. (Rad); = v. se, Mur., C.
  91. vǫ̑jka, f. das Leitseil, der Leitriemen, Mur., C., Mik., BlKr.- Erj. (Torb.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; pl. vojke, die Zügel, Vrt., UčT.; — übhpt. ein kurzer Strick, vzhŠt.
  92. vȏlej, m. dem. vol; 1) das Öchslein, Mik.; — 2) pl. voleji, die Hundsrose (rosa canina), Josch.
  93. vółga, f. die Goldamsel (oriolus galbula), Mik., Valj. (Rad), Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt., jvzhŠt.
  94. vołgȃk, -hkà, adj. = volhek 1), Mik., Erj. (Torb.).
  95. vȏłgəc, -gca, m. der Grünspecht, C., Danj.- Mik.
  96. vółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Cig., Jan., Mik.
  97. vółhək, -hka, adj. 1) feucht, Cig., Jan., C., Mik., Štrek., Kras, Goriš., BlKr.; pšenica je na volhkem, jvzhŠt.; — 2) langsam: v. na dobro, ogr.- C.
  98. vȏłhvəc, -vəca, m. der Weissager, Habd.- Mik., Jan., C.; der Zauberer, der Hexenmeister, C., ogr.- Valj. (Rad).
  99. vȏłhvica, f. die Weissagerin, Habd.- Mik., Jan., ogr.- Mik.; die Hexe, C.
  100. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.

   3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA