ov=Mik. (3.601-3.700)

3601. úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; ( prim. gonje).
3602. ȗlj, m. 1) ein hohler Baum, Kop.- Mik., C.; — 2) der Bienenstock, der Bienenkorb.
3603. uljíšče, n. die Bienenhütte, Habd.- Mik., C.
3604. ulǫ̑gi, m. pl. die Gicht, das Podagra, Habd.- Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); tudi: úlogi, Valj. (Rad).
3605. ulǫ̑mək, -mka, m. 1) das Bruchstück, Mur., Jan., Cig. (T.), Danj.- Mik., nk.; — 2) der Bruch ( math.), Cig. (T.), nk.; navaden u., gemeiner Bruch, pravi, nepravi u., echter, unechter Bruch, Cel. (Ar.).
3606. úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.- C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.- Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.- Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.- C., Baud.
3607. umájiti, -im, vb. pf. losschälen: u. piščal, aus losgelöster Weidenrinde eine Hirtenpfeife machen, Mik.
3608. umȃrjati, -am, vb. impf. ad umoriti; morden, tödten, Habd.- Mik., Kremp.- M., ogr.- Valj. (Rad); matere deco umarjajo, Npes.-Vraz; — abtödten, C.
3609. úmən, -mna, adj. 1) Vernunft-, intellectuell, Cig.; umno čustvo, intellectuelles Gefühl, Cig. (T.); umni dar, das Talent, Cig. (T.); — 2) vernünftig, verständig, intelligent, gescheit; umna glava; — rationell: umno gospodarstvo, nk.; — 3) ein Verständnis habend: le tistim je govoril o njem, ki so ga bili umni, Ravn.- Mik.
3610. umẹ̑tẹł, -li, f. die Kenntnis, die Kunst, Trub.- Mik.
3611. umíliti, -im, vb. pf. 1) in eine weiche Stimmung versetzen, rühren, C.; vino ga je umililo (= omečilo mu je srce), LjZv.; — 2) u. se: meni se je umililo, ich bin gerührt, es thut mir weh, Mik.; umililo se mi ga je, es jammert mich sein Unglück, Jan.; komu se ne umili nad ljubim Jezusom? Ravn.; — 3) u. se: umilil se je očetu, er fand Erbarmen, Gnade vor dem Vater, V.-Cig.; — u. se, lieb werden, Vrt.; — 4) u. se, sich demüthigen; vrni se spet k svoji gospe in umili se njej pod nje roke, Dalm.; umiljen, demüthig, C.
3612. umivȃłnica, f. 1) das Waschbecken, das Lavoir, Cig., Jan., C., ogr.- Mik., DZ., nk.; — 2) der Abwaschfetzen, Mur.; — 3) soba umivalnica, das Waschzimmer, Levst. (Pril.).
3613. umúliti, -im, vb. pf. = omuliti, Mik.
3614. umúžiti, -im, vb. pf. u. piščali, Hirtenflöten aus losgelöster Rinde (Weidenrinde) machen, Mik.
3615. ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.- Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; ( nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.- Valj. (Rad).
3616. upéči se, -péčem se, vb. pf. an Größe beim Backen, Braten verlieren, sich einbacken, sich einbraten, Cig., Mik., Polj.
3617. uréči, uréčem, vb. pf. 1) bestimmen, festsetzen: u. dan, kraj, Cig.; urečen dan, SlN.; — 2) beschreien, behexen (mit Worten, durch den Blick), Habd.- Mik., Cig., Jan., Hal.- C., Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; živina se ureče, ako n. pr. hvali kdo nje lepoto ali velikost, ne omenivši Boga, Tolm.- Erj. (Torb.); — u. komu, u. koga, C.
3618. úriti, ȗrim, vb. impf. 1) in der Geschmeidigkeit, Fertigkeit üben, einüben; u. telo, um; u. vojake; u. se, sich üben: u. se v govorjenju; — 2) beschleunigen, Cig., M.; — 3) zeitigen, C.; — brüten, hecken, Kras- Cig.; ptica mlade uri (= godi), C.; — 4) u. se, günstig sein, Jan.; polju se dež uri, Z.; letos se nam je za mrvo dobro urilo, heuer hatten wir beim Einbringen des Heues günstiges Wetter, das Wetter hat uns dabei begünstigt, Gor.- M.; — dobro se mu uri, es geht ihm wohl, Mik.; — praes. úrim, Cv.
3619. uročína, f. die Erbschaft, das Erbe, (öročina) ogr.- Mik., Valj. (Rad).
3620. urǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. pf. behexen, beschreien, Cig., Jan., C., Dol.; u. s pogledom, Solkan- Erj. (Torb.); (vúrčiti, Mur., vzhŠt.; vúročiti, Prip.- Mik.).
3621. uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras- Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.- M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.- Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.- Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.- Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.- C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
3622. urokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik., C.
3623. usàd, -sáda, m. 1) die Einsenkung, Cig., Mik.; — 2) die Erdabrutschung, Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.); zemeljski u., Cig. (T.), Jes.; usad se je udrl, es fand eine Abrutschung statt, Notr.- Štrek. (LjZv.); — die abgerissene Erde, die bei einem Bergsturz in der Niederung liegen bleibt, Kamnik- Mik.; — 3) die Hefe, C.
3624. usíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad usehniti; 1) vertrocknen, verdorren ( n. pr. o rastlinah), Cig., Jan., Mik., BlKr.; — austrocknen, versiegen (o vodi), Cig., Jan.; — 2) eintrocknen, eindorren, Cig.; — hinschwinden, hinsiechen: od žalosti, togote u., Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
3625. úsnja, f. = usnje, das Leder, C., Goriš.- Mik.
3626. úsnọ, n. das Leder, Mur., Mik., Gor.
3627. úsod, m. das Fatum, das Schicksal, Prip.- Mik.
3628. 2. usǫ́diti, -im, vb. pf. = posoditi, Rib.- Mik.; — u. si (se) pri kom, = na posodo vzeti, Cig., C., Lašče- Levst. (M.), Notr.
3629. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
3630. ústiti, -im, vb. impf. 1) sagen, sprechen, Fr.- C., Zora; — u. se, großsprechen, großthun, prahlen, Jarn., Cig., Jan., Dol.; — vorgeben, C.; — 2) hetzen, C., Mik.
3631. ušábniti, -nem, vb. pf. = ušebniti, Krelj- Mik.
3632. uščékniti, -ščę́knem, vb. pf. 1) = uščeniti, zwicken, jvzhŠt.; — 2) abzwicken, C.; abreißen: u. jabolko, (včeknoti) Mik.
3633. utážiti, -im, vb. pf. = utolažiti, Habd.- Mik., Cig., Jan.
3634. utǫ̑ka, f. die Zuflucht, Mik., Valj. (Rad).
3635. utóliti, -tǫ́lim, vb. pf. besänftigen, beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; u. otroka, Ravn.- M., Mik., Tolm.- Erj. (Torb.).
3636. utòr, -ǫ́ra, m. 1) zareza pri dogah, v katero se vstavlja dno sodu, keblu itd., die Nuth, der Gergel, Mik., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.), Dol., BlKr.; — 2) on del keblovega, sodovega oboda, ki strči nad dnom, der Frosch, Rib.- M., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.); prijeti sod za utore, Dol.; — prim. otor.
3637. utǫ̑ra, f. 1) = utor 1), Mik.; — 2) = utor 2), C., Mik., Štrek.; (útora) BlKr.
3638. utrȃga, f. utraga me je, es beliebt mir nicht, Mik., ogr.- Let.
3639. 2. utrípati, -trı̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. utrniti; erstarren, Habd.- Mik.; noge mi utripljejo, C.
3640. uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
3641. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
3642. vȃbəc, -bca, m. 1) der Locker, Jan., M.; — 2) der Einlader, Mur., Jan., C.; — 3) der Lockvogel, Habd.- Mik., Mur., Cig.; kletka polna vabcev, Dalm.
3643. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
3644. 3. váditi, vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.- Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.
3645. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
3646. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
3647. vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.- Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).
3648. vàdljer, adv. = vadlje, sogleich, Mik.
3649. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
3650. vȃł, vȃla, valȗ, m. 1) die Welle, die Woge; valọ̑vi, die Wellen; morje valove žene, das Meer schlägt Wellen; — zračni val, die Luftwelle, zvočni val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) das Wälzen, Cig. (T.); premikati na val, rollweise fortbewegen, Rib., BlKr.- M.; les se na val z gore spravlja, Cig. (T.); — 3) die Walze, Habd.- Mik., BlKr.- DSv.
3651. valẹ́k, m. = valec 2), die Walze, der Cylinder, Mur., Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
3652. 1. valìš, -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.- C.
3653. vàlje, adv. = vadlje, sogleich, Cig., Prip.- Mik., Ist., Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; žganje je tako močno, da človeku valje v lase skoči, Bes.
3654. valovíti, -ím, vb. impf. Wellen schlagen, wogen, Jan.; voda valovi, Ravn.- Mik.; = v. se, C.
3655. 2. vȃn, m. na van, nicht bis oben voll, Mik.; — prim. srvn. van, nicht voll, leer, Mik. (Et.).
3656. vápnọ, n. = apno, Mik., Gor., vzhŠt., nk.; — (išči izvedenke pod ap-).
3657. várati, vȃram, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Jan., Mik., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.), nk.; — 2) wahrnehmen, merken, SlGor., ogr.- C.; — beobachten, ogr.- Mik.; — prim. varovati in stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, Mik. (Et.).
3658. vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. ( pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.- Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.- Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.
3659. vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.- Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.- Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.- Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.- Raič ( Nkol.).
3660. varišíca, f. die Hüterin, die Beschützerin, C., Trub.- Mik.
3661. varováč, m. der Hüter, der Beschützer, C., ogr.- Mik.; angel v., ogr.- Let.
3662. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
3663. varovčı̑n, m. der Hüter, Cig., C.; poljski v., C.; — = pastir, der Viehhüter, Cig., Mik., vzhŠt.- Trst. (Let.); der Gemeindehirt, der Gemeindeschäfer, Mur., Št.- Cig.
3664. vȃvroka, f. brennheiße Suppe, ogr.- Mik.
3665. váža, f. der Rasen, das Rasenstück, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Dol., Notr.; — prim. nem. Wasen.
3666. vdȃb, m. der Wiedehopf (upupa), Mik., Valj. (Rad), Dol.; smrdi ko vdab, Dol.
3667. vdȃja, f. 1) die Ergebung, Cig., Jan.; — 2) die Übergabe ( z. B. einer Stadt an den Feind), Cig., Jan.; — 3) die Heirat, Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Valj. (Rad), Navr. (Let.).
3668. vdę̑b, m. = vdab, der Wiedehopf (upupa), Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); vdèb, Erj. (Ž.).
3669. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
3670. 1. vè, adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.- Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.- Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.- Mik.
3671. 2. vẹ̑, adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.- Mik.; ve je to le malo, ogr.- C.; — prim. rus. vêdь, Mik.
3672. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
3673. vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.- Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
3674. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
3675. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
3676. večę̑ršnji, adj. Abend-, abendlich, C., Danj.- Mik.
3677. vẹ̑d, -ı̑, f. das Wissen, Cig., Jan., M.; brez moje vedi, Cig.; brez njihove vedi, Navr. (Let.); brez vedi in privolitve, Levst. (Pril.); na ved, vorsätzlich, Krelj- Mik.
3678. vẹ́davəc, -vca, m. = vedomec, Valv.- Navr. (Let.); (vedovec), Dict.- Mik.
3679. vẹ́dčən, -čna, adj. = vedečen, Mur., Cig., Jan., Mik.
3680. vẹdèč, -ę́ča, adj. ( part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.
3681. vę́dəł, -dla, adj. = vel: 1) welk, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.); védəł, Ben.- Kl.; — 2) träge, faul, Meg.- Mik., Mur., Kor.- M., C.
3682. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj ( Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
3683. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
3684. vèdle, adv. = vadlje, Mik.
3685. vẹ́doč, (vẹdǫ́č), adv. ( part. praes. od glag. vedeti), vedoč dati, kund geben, bekannt geben, C., Z., Mik., Danj. (Posv. p.); — prim. vedeč.
3686. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
3687. vẹ́dovəc, -vca, m. = vedomec, Dict.- Mik.; — pogl. vedavec.
3688. vẹdovı̑n, m. der Vielwisser, der Zauberer, Dol.- Mik.
3689. vẹdovína, m. 1) der Wahrsager, Habd.- Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gespenst, C.; — 3) f. die Kunde: vedovino imeti, wissen, benachrichtigt sein, C.
3690. vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
3691. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk- Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
3692. vẹ́hət, -hta, m. das Büschel: vehet sena, Habd.- Mik., C., Erj. (Torb.); v. goreče slame, LjZv.; véhət, Valj. (Rad); — der Strohwisch, Hal.- C.
3693. vę́hniti, vę̑hnem, vb. impf. 1) verwelken, Jarn., Mur., Jan., C., ogr.- Mik., BlKr.- DSv.; ("vejhnem" ogr.- Valj.); — 2) schwach werden, C.
3694. vẹjáča, f. die Getreidewurfschaufel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., vzhŠt.
3695. 2. vẹ̑jica, f. dem. 2. veja; nav. pl. vejice, die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik., Ravn. (Abc.), Vrt.
3696. vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.- C., Mik.
3697. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
3698. vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
3699. vę̑kavt, m. der Weiner, Mik.
3700. vekúlja, f. die Weinerin, Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad).

   3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani