Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (3.315-3.414)

svȓčək, -čka, m. = cvrček, die Grille, Mik., ogr.- C.
svrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen: ves se je svrl od starosti, Mik.
svȓg, m. 1) = svrž 1), das Baummark, Jarn., C., Mik.; — 2) = svržika, der Astknorren im Holz, C.
sžrẹ́bən, -bna, adj. sžrebna kobila, eine Stute mit einem Füllen, Danj.- Mik.
sžŕniti, -im, vb. pf. grob mahlen, Rib.- Mik.; prim. žrnev.
šáfar, -rja, m. der die Wirtschaft besorgende Oberknecht ( bes. bei Herrschaften), der "Schaffner" ("Schaffer"); — der Hauptknecht bei den Fuhrleuten, Gor.- Levst. (Rok.); — der Haushälter, Mik.; — iz nem.
šáləc, -lca, m. der Possenreißer, Habd.- Mik., Mur.; nesramni š., kajk.- Valj. (Rad).
šaljìv, -íva, adj. scherzhaft, spasshaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; humoristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. šaljiv nam. šalljiv, Mik.
šȃr, šára, adj. bunt, fleckig, Habd.- Mik., Z., BlKr.- DSv.
1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
šátringa, f. = šatrija, ogr.- C., Mik.
2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
ščəbətúlja, f. die Schwätzerin, Cig., Mik.
1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
ščepa, f. der Holzspan, V.-Cig., Rib.- Mik.
2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
ščəváti, ščújem, vb. impf. = ščuvati, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., ogr.- Mik.
ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
2. ščı̑pək, -pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Mik., vzhŠt.; gibati š., die gefüllte Rose, vzhŠt.
ščirı̑čək, -čka, m. dem. 2. ščirič; die Weingrille, C., Mik.
ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
šembílja, f. die Sibylle, Cig.; modra ko šembilja, Gor.- Mik.
šentávati, -am, vb. impf. šentati 1), Rez.- Mik.
šentjánževica, f. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk, Cig., Jan., Mik., Npes.-K.; — 2) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Medv. (Rok.), Valj. (Rad).
šestonedẹ̑ljkinja, f. die Wöchnerin, Mur., Danj.- Mik.
šestopèr, -pę́ra, m. bat šestoper = šestopernica, Mik.
šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
ševę́dər, -dra, m. = šveder, Mik.
šę́veriti, -im, vb. impf. hinken, BlKr.; = šepavo hoditi, Mik.
1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.
šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
šironòg, -nǫ́ga, adj. flachfüßig, Habd.- Mik.
šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
šiškę̑ta, f. = šiška, der Gallapfel, Habd.- Mik.
škandẹ̑la, f., Mur., Mik., pogl. skodela.
škədə̀nj, -dnjà, m. = skedenj, C., Mik.
škəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, C., ogr.- Mik.
škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
škı̑ləc, -lca, m. der Schieläugige, Cig., Jan., Mik., Žnid.
škìt, škíta, m. = ščit, Cig., Jan., Mik., Jap. (Sv. p.), Zora.
škǫ́rnja, f. 1) = škorenj, der Stiefel, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 2) die Stiefelröhre, die Stiefelschaft, Hal.- C.; — 3) = der Stiefel einer Pumpe, Frey. (Rok.).
škrȃblja, f. 1) die Schachtel, Mik.; — 2) die Schelle, C.
škralȗp, m. = škorlup, skorlup, die Kruste: der Milchrahm, Habd.- Mik., Cig.
škrámola, f. = skramola, ein hohler Baum, Rib.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); die Baumhöhle, Levst. (Beč.).
1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
škrbę́nja, f. ein Theil eines zerbröckelten Zahnes, Mik.
škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
škríl, -íli, f. = skril, Cig., Mik.
škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
škripòt, -óta, m. das Knarren, Mik.; — das Knirschen, Mur., Cig., Jan.
škripóta, f. = škripot, Mik.
škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
škrlják, m. der Hut, C., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.
škrlȗp, m. = škralup, skorlup, BlKr.- M., Mik.
škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
šmę̑lj, m. = čmelj, čmrlj, Jarn., Mik.
šmŕkəlj, -klja, m. = smrkelj, Habd.- Mik., C.
šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
šprı̑nclja, f. eine Art Raubvogel, Mik.; — = postolka, Z.; — prim. šprinca.
štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.
štedǫ̑r, -rja, m. der Wagebalken, Mik.; — prim. štodira.
štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
štı̑r, m. der Scorpion, ogr.- C., Mik.; — tudi stsl.
štirinogàv, -áva, adj., Trub.- Mik., pogl. štirinogat.
štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.- Valj. (Rad).
2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
štrlı̑ncavt, m. der Springinsfeld, Jan.; — der Herumstreicher, der Vagabund, Mik.
1. štrok, m. = 2. štrk, der Storch (ciconia), Habd.- Mik., Z., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
šȗbica, f. dem. šuba; ein kleiner Pelz, Habd.- Mik.
šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
1. šújica, f. linke Hand, Jarn., Rib.- Mik.
šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
šúma, f. dichter Wald, das Dickicht, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; — v šumo je obrnjen = prismojen je, Pjk. (Črt.).
šumák, m. ein alberner, dummer Mensch, Habd.- Mik.

2.815 2.915 3.015 3.115 3.215 3.315 3.415 3.515 3.615 3.715

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA