Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (3.015-3.114)

  1. skradnjáča, f. = skrajnjača, das Schwartbrett, C., Mik.
  2. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
  3. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
  4. skrèk, skréka, m. der Froschfuß, Jan., Gor.- Mik.; Žaba pravi: vek vek vek, Primi jo za zadnji skrek! Valj. (Rad); — prim. skrak.
  5. skrȇnje, n. das Schlafbein, Notr., V.-Cig.; — das Kinn, Meg.- Mik.; — pogl. skranje.
  6. skrę́tati, -am, vb. impf. ad skreniti; biegen, Mik.
  7. skrivȃljkinja, f. die sich im Spiel verbirgt, Mur., Danj.- Mik.
  8. skrívce, adv. heimlich, versteckter Weise, C., Mik.
  9. skrivę̑čki, adv. = skrivaj, Prip.- Mik.
  10. skrı̑žema, adv. kreuzweise, Mur., C., Mik.; s. se bliska, Danj. (Posv. p.).
  11. skŕlọ, n. = skril, skrl, Cig., C., Mik.
  12. skrobọ̑t, m. = srebot (skrobut, Mik.).
  13. skrovíšče, n. ein geheimer Ort, das Versteck, Habd., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  14. skrȗnež, m. ein unreiner Mensch, Mik.
  15. skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
  16. skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  17. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
  18. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
  19. skvára, f. das Fettauge auf einer Flüssigkeit, Mik.
  20. slȃd, slȃda, sladȗ, m. 1) die Süße, C.; — der (süße) Nachgeschmack, Jan.; — 2) das Malz, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kor.; ječmenov, ovsen s., Cig.; s. delati, malzen, Cig.; s. strgati, Malz brechen, Cig.
  21. sladìč, -íča, m. die Süßwurzel, Mur., Jan., Danj.- Mik.; der gemeine Tüpfelfarn (polypodium vulgare), vzhŠt.- C.
  22. sladkǫ̑ča, f. = sladkost, Mik.
  23. slakopèr, m., Jan., Dol.- Mik.; pogl. srakoper.
  24. slamnjáča, f. 1) = slamnica 1), der Strohsack, Cig., Jan.; — 2) der Strohkorb, Mur., Danj.- Mik., Vraz- Pjk., SlGor.
  25. slamorẹ́zən, -zna, adj. zum Strohschneiden, zur Bereitung des Häckerlings gehörig: slamorẹ̑zna kosa, das Strohschneidemesser, Mik.; slamorezni stol, der Strohschneidestuhl, Jan.
  26. slanẹ́ti, -í, vb. impf. slaní, es fällt ein Reif, es reift, Mur.- Cig., Jan., Mik.
  27. slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.- Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.- C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.- Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.- Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.
  28. slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
  29. slávče, -eta, n. junge Nachtigall, Mur., Mik.
  30. slavítən, -tna, adj. ruhmvoll, berühmt, Mik., Vrtov. (Vin.), Slom.; s. letavec, Levst. (Zb. sp.).
  31. slẹ̑di, adv. 1) hernach, später, ogr.- C.; malo s., etwas später, C.; — 2) endlich, Mik., C.
  32. slẹ̑dka, adv. 1) = sledi 1), ogr.- C.; — 2) = sledi 2), ogr.- C., Mik.
  33. slẹ̑dkar, adv. = sledka, sledi, Jan., C., ogr.- Mik.
  34. slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
  35. slẹ̑dnjič, adv. zuletzt, endlich, Cig., Jan., Mik.; — zum letztenmal, C.
  36. slẹdúh, m. 1) der Spürhund, C., Mik.; — 2) der Ausspürer, Cig.; der Spion, C., Bes.
  37. slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
  38. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
  39. slẹ̑pce, adv. blindlings, Mik.
  40. slẹ́pəčki, adv. blindlings, Habd.- Mik.
  41. slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  42. slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
  43. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
  44. slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
  45. slı̑z, m. = slez (Eibisch), Cig., Jan., Mik.; = beli sliz, Dict.
  46. slóba, f. skrčeno iz: sloboda (= svoboda): slobǫ̑ ("slobou") vzeti, Abschied nehmen, vzhŠt., Levst. (Nauk), ogr.- Valj. (Rad), Mik.; ( nav. slovo vzeti).
  47. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
  48. slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
  49. slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
  50. slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
  51. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  52. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
  53. slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
  54. slǫ́kav, adj. krumm, (sluk-) Habd.- Mik., C.
  55. 2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
  56. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  57. slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
  58. slȗt, m. der Verdacht: na slutu imeti koga, Jan., Cig. (T.), Mik.; — die Ahnung, Valj. (Rad).
  59. slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
  60. slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.- C., SlN.
  61. smẹ́łəc, -łca, m. der Tollkühne, ogr.- Mik.
  62. smę́tanica, f. die Rührmilch, Jan., Mik.
  63. smę́tanka, f. 1) die Rührmilch, Jan., Mik.; — 2) die Gänsedistel (sonchus arvensis), Josch; — = slanovrat, C.
  64. smę́tena, f. = smetana, Meg., Dict., Mik.
  65. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
  66. smę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Mik., Danj. (Posv. p.).
  67. smę́tloha, f. slabo, smetno žito, Mik.
  68. smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
  69. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
  70. 1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.- C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
  71. 2. smòk, smóka, m. der Drache, Mik., Valj. (Rad).
  72. smółəc, -łca, m. 1) der Pechmann (= črevljar), Mur., Mik., Preš.; — 2) ein mit Pech gefülltes Osterei, M., Gor.; — 3) smolci, die Harze ( min.), Cig. (T.); — 4) das Klebekraut (galium aparine), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — (tudi: der Feldwaldmeister [asperula arvensis], Medv. [Rok.]).
  73. smradljìv, -íva, adj. = smrdljiv, Mur., Danj.- Mik.; smradljive rane, Str.
  74. 3. smȓčək, -čka, m., nam. cvrček (Grille), Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  75. smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
  76. smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
  77. smúga, f. 1) der Strich, Guts., Mur., V.-Cig., Mik.; — 2) die Streiche, Jan.
  78. smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
  79. 1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
  80. snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
  81. sníčav, adj. neugierig, vorwitzig, Jan., C., Mik., Gor.- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.); (tudi stsl.).
  82. sníti se, snídem se, vb. pf. 1) zusammenkommen, sich versammeln; sešli smo se; s. se (s kom), sich treffen, zusammentreffen; na cesti sva se sešla; — 2) ausfallen: na dobro s. se, Cig.; snidi se volja tvoja, es geschehe dein Wille! Mik.; dobro se je za mene sášlọ, Svet. (Rok.); — ne s. se, sich nicht vereinigen lassen, Cig.
  83. snobáč, m. = snubač, Meg.- Mik.
  84. snọ́čənji, adj. = snočnji, Danj.- Mik.
  85. snọ́či, adv. gestern abends, gestern nachts; ("od snoč'ga do dav'ga" = od snoči do davi, Npes.- Mik.).
  86. snúbok, -óka, m. der Brautwerber, Cig., Jan., Mik.; v snuboke iti, werben, freien gehen, Cig., Jan., Nov., Notr., vzhŠt.
  87. snúti, snújem, vb. impf. = snovati, Ben.- Mik.; anzetteln, Mur.; — s. se po mislih, vorschweben, Cig.
  88. sočı̑vọ, n. die Hülsenfrucht, Habd.- Mik.
  89. 1. sǫ̑da, f. das Paar: liš ali soda? paar oder unpaar? Cig., Mik.
  90. sǫ̑di, adv. = tod, Krško- Mik.
  91. sǫ́dja, m. der Richter, Mik., C.; der Dorfrichter, der Schultheiß, Mur., Ravn.- Cig.; vaški s., Danj. (Posv. p.).
  92. sodrȗg, m. der Mitgenosse, Cig. (T.); der Compagnon, Dol.; der Gefährte, der Kamerad, der College, Jan., C., Rib.- Mik.
  93. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
  94. 2. sǫ̑k, m. 1) der Zweig, Mik.; — 2) der Astknorren im Holz, Jarn.
  95. sokáč, m. der Koch, Meg., Habd., Prip.- Mik.
  96. sołdáča, f. das Soldatenweib, Mik.
  97. sołdačı̑ja, f. = vojaška služba, Prip.- Mik.
  98. solenjáča, f. das Salzfass, C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  99. solíka, f. = babje pšeno, sodra 1), der Graupenhagel, die Schneegraupen, Cig., C., Mik., BlKr., jvzhŠt.
  100. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.

   2.515 2.615 2.715 2.815 2.915 3.015 3.115 3.215 3.315 3.415  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA