Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (3.001-3.100)

skodẹ̑la, f. die Schale, Mik.; (skud-) Cig., Jan., C.
skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
skółzək, -zka, adj. = sklizek, schlüpfrig, Habd.- Mik.
skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
skomínast, adj. 1) stumpf ( v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
skomúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, Št.- Cig., C.; — 2) munkeln, Z.; od nje so začeli skomukati, da je samodruga, Dol.- Mik.
skomúkniti, -ȗknem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Mik.
1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., Kras- M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
skòr, adv. = skoro, skoraj, Mur., Cig., Jan.; — (na skori = skoraj, ogr.- Mik.).
skọ̑riš, m. der Speierling (sorbus domestica), Mik.; — prim. oskoriš, oskoruš.
skorlúpa, f. die Eierschale, Jarn., Mik.
1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.
skradnjáča, f. = skrajnjača, das Schwartbrett, C., Mik.
skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
skrèk, skréka, m. der Froschfuß, Jan., Gor.- Mik.; Žaba pravi: vek vek vek, Primi jo za zadnji skrek! Valj. (Rad); — prim. skrak.
skrȇnje, n. das Schlafbein, Notr., V.-Cig.; — das Kinn, Meg.- Mik.; — pogl. skranje.
skrę́tati, -am, vb. impf. ad skreniti; biegen, Mik.
skrivȃljkinja, f. die sich im Spiel verbirgt, Mur., Danj.- Mik.
skrívce, adv. heimlich, versteckter Weise, C., Mik.
skrivę̑čki, adv. = skrivaj, Prip.- Mik.
skrı̑žema, adv. kreuzweise, Mur., C., Mik.; s. se bliska, Danj. (Posv. p.).
skŕlọ, n. = skril, skrl, Cig., C., Mik.
skrobọ̑t, m. = srebot (skrobut, Mik.).
skrovíšče, n. ein geheimer Ort, das Versteck, Habd., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
skrȗnež, m. ein unreiner Mensch, Mik.
skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
skvára, f. das Fettauge auf einer Flüssigkeit, Mik.
slȃd, slȃda, sladȗ, m. 1) die Süße, C.; — der (süße) Nachgeschmack, Jan.; — 2) das Malz, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kor.; ječmenov, ovsen s., Cig.; s. delati, malzen, Cig.; s. strgati, Malz brechen, Cig.
sladìč, -íča, m. die Süßwurzel, Mur., Jan., Danj.- Mik.; der gemeine Tüpfelfarn (polypodium vulgare), vzhŠt.- C.
sladkǫ̑ča, f. = sladkost, Mik.
slakopèr, m., Jan., Dol.- Mik.; pogl. srakoper.
slamnjáča, f. 1) = slamnica 1), der Strohsack, Cig., Jan.; — 2) der Strohkorb, Mur., Danj.- Mik., Vraz- Pjk., SlGor.
slamorẹ́zən, -zna, adj. zum Strohschneiden, zur Bereitung des Häckerlings gehörig: slamorẹ̑zna kosa, das Strohschneidemesser, Mik.; slamorezni stol, der Strohschneidestuhl, Jan.
slanẹ́ti, -í, vb. impf. slaní, es fällt ein Reif, es reift, Mur.- Cig., Jan., Mik.
slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.- Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.- C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.- Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.- Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.
slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
slávče, -eta, n. junge Nachtigall, Mur., Mik.
slavítən, -tna, adj. ruhmvoll, berühmt, Mik., Vrtov. (Vin.), Slom.; s. letavec, Levst. (Zb. sp.).
slẹ̑di, adv. 1) hernach, später, ogr.- C.; malo s., etwas später, C.; — 2) endlich, Mik., C.
slẹ̑dka, adv. 1) = sledi 1), ogr.- C.; — 2) = sledi 2), ogr.- C., Mik.
slẹ̑dkar, adv. = sledka, sledi, Jan., C., ogr.- Mik.
slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
slẹ̑dnjič, adv. zuletzt, endlich, Cig., Jan., Mik.; — zum letztenmal, C.
slẹdúh, m. 1) der Spürhund, C., Mik.; — 2) der Ausspürer, Cig.; der Spion, C., Bes.
slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
slẹ̑pce, adv. blindlings, Mik.
slẹ́pəčki, adv. blindlings, Habd.- Mik.
slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
slı̑z, m. = slez (Eibisch), Cig., Jan., Mik.; = beli sliz, Dict.
slóba, f. skrčeno iz: sloboda (= svoboda): slobǫ̑ ("slobou") vzeti, Abschied nehmen, vzhŠt., Levst. (Nauk), ogr.- Valj. (Rad), Mik.; ( nav. slovo vzeti).
slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
slǫ́kav, adj. krumm, (sluk-) Habd.- Mik., C.
2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
slȗt, m. der Verdacht: na slutu imeti koga, Jan., Cig. (T.), Mik.; — die Ahnung, Valj. (Rad).
slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.- C., SlN.
smẹ́łəc, -łca, m. der Tollkühne, ogr.- Mik.
smę́tanica, f. die Rührmilch, Jan., Mik.
smę́tanka, f. 1) die Rührmilch, Jan., Mik.; — 2) die Gänsedistel (sonchus arvensis), Josch; — = slanovrat, C.
smę́tena, f. = smetana, Meg., Dict., Mik.
smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
smę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Mik., Danj. (Posv. p.).
smę́tloha, f. slabo, smetno žito, Mik.
smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.- C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
2. smòk, smóka, m. der Drache, Mik., Valj. (Rad).
smółəc, -łca, m. 1) der Pechmann (= črevljar), Mur., Mik., Preš.; — 2) ein mit Pech gefülltes Osterei, M., Gor.; — 3) smolci, die Harze ( min.), Cig. (T.); — 4) das Klebekraut (galium aparine), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — (tudi: der Feldwaldmeister [asperula arvensis], Medv. [Rok.]).
smradljìv, -íva, adj. = smrdljiv, Mur., Danj.- Mik.; smradljive rane, Str.
3. smȓčək, -čka, m., nam. cvrček (Grille), Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
smúga, f. 1) der Strich, Guts., Mur., V.-Cig., Mik.; — 2) die Streiche, Jan.
smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
sníčav, adj. neugierig, vorwitzig, Jan., C., Mik., Gor.- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.); (tudi stsl.).
sníti se, snídem se, vb. pf. 1) zusammenkommen, sich versammeln; sešli smo se; s. se (s kom), sich treffen, zusammentreffen; na cesti sva se sešla; — 2) ausfallen: na dobro s. se, Cig.; snidi se volja tvoja, es geschehe dein Wille! Mik.; dobro se je za mene sášlọ, Svet. (Rok.); — ne s. se, sich nicht vereinigen lassen, Cig.
snobáč, m. = snubač, Meg.- Mik.
snọ́čənji, adj. = snočnji, Danj.- Mik.
snọ́či, adv. gestern abends, gestern nachts; ("od snoč'ga do dav'ga" = od snoči do davi, Npes.- Mik.).
snúbok, -óka, m. der Brautwerber, Cig., Jan., Mik.; v snuboke iti, werben, freien gehen, Cig., Jan., Nov., Notr., vzhŠt.

2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA