Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (2.915-3.014)

  1. sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.- C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.- C., Raič ( Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.- C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
  2. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  3. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  4. sẹdẹ́lọ, n. der Sitz, Danj.- Mik.; — der Hühnersitz, C., Z.; — der Leibstuhl, C.
  5. sẹdína, f. 1) graues Haar, C., Z.; sedine, graue Haare, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. sedine na vinu = bersa, der Kahm, C.
  6. sẹdínast, adj. sedinasto vino, kahmiger Wein, Habd.- Mik.
  7. sẹ̑dkati, -am, vb. impf. dem. sedeti; sitzen (v otročjem govoru), Met., Mik.
  8. sedlárjevica, f. des Sattlers Frau, Danj.- Mik.
  9. sẹ́dnọ, n. die Satteldruckwunde, C., Rib.- Mik., Lašče- Erj. (Torb.); — die Wunde vom Liegen: "na bolniku rana od premnoge in dolge leže", Lašče- Erj. (Torb.); (sédnọ, mej Krko in Zatičino, Levst. ( LjZv. II. 483.)).
  10. səhljȃd, f. trockene Reiser, Mik.; (suh-) Mur., Cig., Jan., C., DZ.
  11. səhníti, sáhnem, vb. impf. abdorren, dahinwelken, (sah-) Cig., Jan., Met.- Mik.; trava sahne (= se suši), Ravn. (Abc.); — na životu s. od straha, Guts. (Res.); — sahne, er hat die auszehrende Krankheit, Cig.
  12. 2. sẹ̑ja, f. 1) das Säen, Prip.- Mik.; za sejo, für die Saat, Blc.-C.; — 2) = sejača, Dol.- M.
  13. sẹjȃłnica, f. 1) der Säekorb, Mur., Cig., Mik., Gor., Dol., Tolm.; — 2) das Säetuch, Mur., Cig., Jan.; — 3) = sejalni stroj, Jan., Nov., DZ.; — 4) der Beutelkasten in der Mühle, Cig., Gor.
  14. sẹ́janica, f. der Säekorb, Mur., Mik.; sejan'ce, košare delam, Danj. (Posv. p.).
  15. sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern ( mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.- Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
  16. sə̀jəm, -jma, m. ( nam. pravilne oblike: senjem, Mik.); der Markt, Mur., Cig., Jan.; sejma kupiti komu, Vod. (Izb. sp.).
  17. sẹkáč, m. 1) der Hacker, der Holzhacker, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., Jap. (Sv. p.); sekire so se obračale in pobijale sekače, LjZv.; — 2) das Hackmesser, um Speck, Rüben u. dgl. klein zu hacken, Cig., Gor.; das Wiegemesser, Dol.; — 3) okrogli s., der Ballenhammer, DZ.
  18. sẹkovȃrih, m. der Förster, Mik.
  19. sẹ̑ł, -ı̑, f. die Saat, das Getreide, Habd., Mik., M.
  20. sẹ̑lje, n. coll. die Saatfrüchte, das Getreide, C., Mik., vzhŠt.; — prim. silje.
  21. səmə̀nj, səmnjà, m. der Markt, Alas., Dict., Mur., Jan., Mik., Trub., Dalm., nk., Gor.; — das Kirchweihfest, das Patrociniumfest, C., Gor., Kor., GBrda; — səmə̀nj, gen. sənjmà, Dol.; — (iz: senjem).
  22. sə̀n, snà, m. 1) der Schlaf, Meg., Dict., Guts., V.-Cig., Boh.- M., Trub., ogr.- Mik., Erj. (Som.), Loška dol.- Erj. (Torb.); iz sna se obuditi, Trub.; v snu, im Schlafe, Trub., Dalm.; = v sneh, ogr.- Raič ( Let.); trd sen, Dict.; — 2) der Traum, Meg., Cig., Jan., Skal.- M., Rez.- Kl.; v snu, im Traume, (v sni) Krelj, Kast.
  23. 2. sənjà, f. = sanja, Mur., Jan., Mik.
  24. sẹnják, m. = 1. senik, der Heuschoppen, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Npes.-Vraz, Danj.- Mik., Zora, Notr.
  25. sənjmováti, -ȗjem, vb. impf. an einem Markte (an Märkten) als Käufer o. Verkäufer theilnehmen, Cig., Jan., Mik.; videla sem te, kako si senjmoval, LjZv.
  26. sę̑rčək, -čka, m. dem. serec; — der Rothschimmel, Rib.- Mik.
  27. sę̑rəc, -rca, m. 1) der Greis, Mur., Jan., Slom., vzhŠt.; — 2) der Schimmel, vzhŠt.; der Eisenschimmel, Jan., Mik.; — der Rothschimmel, V.-Cig.; — 3) = žveplo, der Schwefel, Jan., Šol.; ( prim. stsl. sêra).
  28. sę̑rja, f. 1) das Abweichen, die Dysenterie, M., Valj. (Rad); — 2) die Excremente, Mik.
  29. 1. sę̑rka, f. 1) = 2. sirek, C., Mik., vzhŠt.; — 2) neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  30. 1. sə̀s, səsà, m. 1) die weibliche Brust, Mik., Valj. (Rad); otrok ni imel sesa (sə̀sa), Gorica- Erj. (Torb.); — prvega sə̀sa tele, das erste Kalb von einer Kuh, Tolm.; — 2) kozji s., neka vinska trta, die Geißdutte, Dol., Z.
  31. səsáti, -sȃm, vb. impf. saugen; praes. tudi: səsèm, Gor.- Mik., Cv., Ig (Dol.); mora ga sese, Dict.; prasci radi seso (sso), Gor.- Valj. (Rad).
  32. sẹ́sti, sę̑dem, vb. pf. sich setzen; sedi k meni! na voz, na konja s., den Wagen, das Pferd besteigen; na konja s., ( fig.) in Harnisch gerathen, V.-Cig.; lesici na rep s. = Reißaus nehmen, Cig., Jan.; s. si = sesti, sich niedersetzen, Mur., Mik., vzhŠt.
  33. sestrínji, adj. der Schwester, Mik.; — Schwester-, schwesterlich, Mur.
  34. sẹ̑tvọ, n. = setev, setva, Danj.- Mik.
  35. sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.- Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
  36. 2. səžágati, -am, vb. impf. = sežigati, Mik.
  37. sežȃj, m. 1) die Griffweite, Jan. (H.); — die Tragweite ( fig.), Cig., Jan.; pripoznali so veliki sežaj železnocestnih koncesij, Pavl.; — der Bereich: s. kakega zavoda, DZ.; — 2) = seženj 1), die Klafter, Habd.- Mik., C.
  38. səžáliti se, -žali se, vb. pf. sežali se mi, ich werde traurig, ("zežali") Prip.- Mik.
  39. sę́žənj, -žnja, m. 1) die Klafter, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; v sežnje skladati, in Klaftern legen, klaftern, Cig.; s. drv, eine Klafter Holz, Cig.; — (= korak, Alas.); — 2) = travnik, ogr.- C., Raič ( Let.).
  40. shábiti, -hȃbim, vb. pf. = izhabiti, verstümmeln, verderben, beschädigen, C., Mik.
  41. shótən, -tna, adj. begierig, Mik.; ( nam. vzh-).
  42. sibraka, f. das Reisig, BlKr.- Mik.; (menda: síbraka, Valj. [Rad]).
  43. sicè, adv. = sicer, Mur., Mik., Krelj, Trub.; ("secej", Prisege iz 17. stol.- Let.).
  44. sigúrən, -rna, adj. sicher, Mik., nk.; — iz it. sicuro.
  45. sijáti, sı̑jem, vb. impf. scheinen, strahlen; solnce sije; oči so ji sijale od veselja, Jurč.; — od peči sije, der Ofen strahlt Hitze aus, jvzhŠt.; ( praes. tudi: sı̑jam, Mik., Ravn.- Valj. (Rad); Oj sijaj, sijaj solnčece Na moje drobno srčece, Npes.).
  46. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.- Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.
  47. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  48. sı̑ljen, adj. Getreide-: siljeno betvo, vzhŠt.- Mik.
  49. 2. sı̑łnica, f. der Getreidekasten, Mur., Jan., Danj.- Mik.; ( nam. selnica, Mik.).
  50. sı̑łnik, m. der Gewaltthäter, der Tyrann, Meg., Jarn., Mur., Cig., Trub., Vrt.; tirani ali silniki, Krelj, Dalm.; — der Erpresser, Dict., Mik., Cig.
  51. siłnogółtnost, f. heftige Gier, Trub.- Mik.
  52. sı̑nče, -eta, m. das Söhnchen, Mik.
  53. sínji, adj. grau, bläulich, M.; sinji kamen, grauer (blauer) Kalkstein, Rib.- Mik., Cig., Met.; blau, Mur.; sinje nebo, nk.; wasserblau, Cig., Jan., Žnid.; sinje morje, Npes.- M.
  54. sı̑nkinja, f. des Sohnes Tochter, Mur., Mik.
  55. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
  56. 2. sı̑p, m. schwerer Athem (asthma), Habd.- Mik.
  57. sípiti, -im, vb. impf. schwer athmen, Habd.- Mik., Jan.
  58. 1. sipljìv, -íva, adj. schwerathmig, asthmatisch, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.
  59. sírišče, n. 1) posušeni telečji želodec, s katerim žarki sir delajo, Mik.; das Lab, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = sirnica, die Käseform, Jan.; ("torilo, v katero se pobere žmitek"), Glas.
  60. siromàh, -áha, m. = siromak, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  61. siromašè, -ę́ta, n. = siromače, Mik., Valj. (Rad).
  62. sirotı̑nski, adj. 1) Waisen-, Cig., Jan.; — 2) Armen-, Habd.- Mik.
  63. sirọ̑tle, -eta, n. = sirota, Mik., Slom., Št.; tudi: sirotlè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  64. sı̑t, m. die Binse (scirpus), Habd.- Mik., Cig., Jan., Valj. (Rad); — (tudi: sı̑t, f., kajk.- Valj. [Rad]).
  65. sítovəc, -vca, m. = sit, die Binse, C., Mik., vzhŠt.
  66. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
  67. sivọ̑ra, f. ein grauhaariges, altes Weib, Mur., Cig., Mik.; sívora, Valj. (Rad).
  68. sížən, -žna, adj. schwerathmig, Cig., Rib.- Mik.; — prim. siga.
  69. skakọ́ma, adv. im Galopp, Mur., Mik.; s. odjezditi, Mur.; (tudi: skȃkoma, Cig.).
  70. skakútati, -am, vb. impf. hüpfen, Prip.- Mik.
  71. skála, f. 1) der Fels, der Felsblock; živa skala, lebendiger Fels; podvodna s., die Klippe, Cig. (T.); eratska s., erratischer Block, der Findling, Cig. (T.); — 2) der Holzsplitter, Mur., C.; der Lichtspan, Mik., vzhŠt.- Valj. (Rad); s skalami svetiti, Z.
  72. skašljávati, -am, vb. impf. husten, ogr.- Mik.; ( nam. vzk-).
  73. skę́kati, -kam, -čem, vb. impf. vor Anstrengung ächzen, kreißen, Mur., Jan., C.; tako težko je nesel, da je skekal, SlGor.; — keuchen, C.; — winseln, Mik.
  74. skę̑le, f. pl. das hölzerne Sattelgestell, Z., Rib.- Mik.; — prim. srlat. scala, Stufe, Mik. (Et.).
  75. sker, f. das Werkzeug, ogr.- Mik.; ( "ein deutsches skir- ( vgl. geschirr) voraussetzend" Mik. [Et.]).
  76. skitáč, m. der Herumstreicher, der Vagabund, Habd.- Mik., Jan.
  77. skítati se, -tam se, vb. impf. 1) herumstreichen, herumirren, vagabundieren, Cig., Jan., C., Mik.; — (von Kindern und Weibern, die trotzend, schmollend das Haus verlassen haben), C.
  78. sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
  79. sklẹ̑z, m. = slez, Mur., Cig., Mik.
  80. sklı̑zanka, f. = drsališče, die Eisbahn, die Eisglitsche, Mur., Danj.- Mik.; tudi: sklizȃnka, Valj. (Rad).
  81. sklízək, -zka, adj. schlüpfrig, Jan., C., Mik., Trst. (Let.), Npes.-Vraz, vzhŠt.
  82. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
  83. sklòp, sklópa, m. 1) die Zusammenfügung, kajk.- Mik.; — 2) gorski s., der Gebirgsknoten, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; čutnični sklop, der Nervenknoten, Bleiw.- Cig.; — s. ljudi, ein Haufen Leute, C.; s. ovac., eine Herde Schafe, Z.; — 3) die Fuge, kajk.- Mik.; — 4) eine Falle für größere Thiere, C.
  84. sklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. zusammenfügen, Habd.- Mik., Cig. (T.), vzhŠt.- C.; roke s., die Hände falten, C., Zora; — vereinigen, Guts.- Cig., C.; — s. se, sich zu einem Bunde vereinigen, sich verbinden, Guts.- Cig.; — s. se, zusammenpassen, Prip.- Mik.
  85. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
  86. skóčica, f. der Floh, Mik., Notr.
  87. skodẹ̑la, f. die Schale, Mik.; (skud-) Cig., Jan., C.
  88. skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
  89. skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
  90. skółzək, -zka, adj. = sklizek, schlüpfrig, Habd.- Mik.
  91. skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
  92. skomínast, adj. 1) stumpf ( v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
  93. skomúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, Št.- Cig., C.; — 2) munkeln, Z.; od nje so začeli skomukati, da je samodruga, Dol.- Mik.
  94. skomúkniti, -ȗknem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Mik.
  95. 1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., Kras- M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
  96. skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
  97. skòr, adv. = skoro, skoraj, Mur., Cig., Jan.; — (na skori = skoraj, ogr.- Mik.).
  98. skọ̑riš, m. der Speierling (sorbus domestica), Mik.; — prim. oskoriš, oskoruš.
  99. skorlúpa, f. die Eierschale, Jarn., Mik.
  100. 1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.

   2.415 2.515 2.615 2.715 2.815 2.915 3.015 3.115 3.215 3.315  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA