Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (2.715-2.814)

  1. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
  2. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
  3. rȃvnič, adv. 1) gerades Weges, geradeaus, ogr.- Mik.; — 2) gerade, just, ogr.- C.; — če ravnič, abschon, ogr.- C.
  4. rȃz, m. 1) ein Kreis in etwas Weiches gemacht, BlKr.- Mik.; — 2) das Streichholz beim Getreidemessen, Cig. (T.), BlKr.; (tudi hs.).
  5. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
  6. razȃra, f. nav. pl. razare, die am Ende des Ackers quer gezogenen Furchen, C., Mik.
  7. razbẹ́gati, -am, vb. impf. ad razbegniti; nav. r. se, auseinanderfliehen, Mik.
  8. razbǫ̑jničič, m. dem. razbojnik; ein kleiner Räuber, Dict., Mik.
  9. 1. rázbor, -bóra, m. 1) die Unterscheidung, der Unterschied, Habd.- Mik., Guts.; — die Zergliederung, die Analysis, Cig. (T.); — 2) der Verstand, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.; — die Besonnenheit, Cig. (T.).
  10. razbọ̑ra, f. die Langwiede, Mur.; die doppelte Langwiede beim Wagen, ( nam. razvora) Mik.
  11. razborı̑t, adj. verständig, Habd.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); razborita glavica, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razborit, verständig.
  12. razdáti, -dám, vb. pf. ausgeben, vertheilen, verschenken; — r. se, sich ganz ausgeben, Cig.; vsega premoženja se je bila razdala, Ravn.- Mik.
  13. razdávati, -am, vb. impf. = razdajati, Mik.
  14. razdẹljávati, -am, vb. impf. = razdeljevati, Habd.- Mik.
  15. razdràs, -drása, m. einer, der zerrissene Kleider hat, BlKr.- Mik.
  16. razdrẹ́šiti, -im, vb. pf. = razrešiti, Meg.- Mik., Jan., C., Poh.
  17. rázən, -zna, m. die Spalte, Gor., M., Mik.
  18. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
  19. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
  20. razjáditi se, -im se, vb. pf. zornig werden, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
  21. razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
  22. razkrę́čati, -am, vb. pf. = razkrečiti, Mur., Cig., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  23. razkrę́kniti, -krę̑knem, vb. pf. auseinanderspreizen, Mur., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  24. razkrı̑žje, n. die Wegescheide, der Kreuzweg, der Scheideweg, Habd., Dict., Cig., Jan., C.; rázkrižje, Mik.
  25. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
  26. razlǫ̑tək, -tka, m. = razloček, Trub., Krelj- Mik.
  27. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
  28. razmíšljati, -am, vb. impf. ad razmisliti; nachdenken, überlegen, erwägen, Cig., Jan., Trub.- Mik., nk.
  29. raznízati, -nı̑zam, -žem, vb. pf. auseinanderfassen, abreihen, Mur., Cig., Mik.; — (die Fäden eines Gewebes) auflösen, Cig.
  30. razpę́lọ, n. das Crucifix, Mik., nk.; — tudi: razpélọ, kajk.- Valj. (Rad).
  31. razpę́tje, n. 1) das Ausspannen; die Kreuzigung, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Wagehalte: roki držati v razpetju, Telov.; — 3) razpetjè, das Crucifix, M., vzhŠt.
  32. razplúniti se, -plȗnem se, vb. pf. zerfließen, Danj.- Mik.; — auseinandergehen, zerfallen ( n. pr. o mehkih hruškah), Mur.; — prim. razpliniti se.
  33. razpòr, *** -póra, m. 1) die klaffende Öffnung, die Spalte, der Schlitz, Mur., Mik.; — der Erdschlund, Jan. (H.); — 2) der Zwiespalt, der Zwist, der Streit, Cig., Jan., Mik., nk.
  34. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
  35. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
  36. rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.- Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče- Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers ( mont.), Cig. (T.).
  37. rázsohast, adj. in eine Gabel auslaufend, gabelicht, Habd.- Mik., Cig.
  38. rázsoł, -la, m. 1) das Salzwasser, die Salzbrühe, der Pökel, Cig., Jan., DZ.; v razsol dejati meso, das Fleisch pökeln, Cig., Nov.; (po rus.); — 2) das Lab, Habd.- Mik., Guts.- Cig.; — 3) = zelnica, das Krautwasser, Mik.; — = repnica, das Rübenwasser, BlKr.; — (razsol f., Jan.).
  39. razsukávati, -am, vb. impf. = razsukovati, Habd.- Mik.
  40. raztę́zavica, f. das Sichrecken, Habd.- Mik.
  41. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
  42. razvlẹ̑ka, f. 1) die Verschleppung, (razleka) Mik.; — 2) die Weitschweifigkeit, Jan.; — ein weitläufiges Gebäude, Jan.; — eine weit ausgebreitete Wirtschaft, bes. mit zerstreuten Antheilen, C., M.
  43. razžígati, -am, vb. impf. ad razžgati, Trub.- Mik.
  44. razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.- Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
  45. rba, f. die grüne Nussschale, Mik.
  46. rbína, f. = rba, Mik.
  47. ŕčati, -ím, vb. impf. knurren, schnarren, murren, M., C., Mik.
  48. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
  49. rdę̑čko, m. rothbrauner Ochs oder ein solches Pferd, C., Mik.
  50. rdẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen, Cig., Jan., Mik.; tudi: rdeti se, Mur., Cig.
  51. 1. rebrníca, f. 1) das Gerippe, Jarn.- M.; das Todtengerippe, Cig.; — der Tod (als Person): r. te bo pokosila, Mik.; — das Rippenstück, Z.; — 2) rebrnice = rebraši, die Rippenquallen, C., Z.; — 3) pl. rebrnice = garice, die Wagenleitern, vzhŠt.- C.; — eine besondere Vorrichtung am Bauernwagen an Stelle der Wagenleitern, Rib., BlKr.- M.
  52. 2. rebrníca, f. ein am Abhange gelegener Wald, Mik.; naši so se v rebrnicah nad Razdrtim ustavili, Vod. (Izb. sp.); — die Bergwiese, C.
  53. recák, m. = racak, racman, Mur., Danj.- Mik.
  54. récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Laško ( Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
  55. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
  56. rẹčljìv, -íva, adj. zungenfertig, ogr.- Mik., C.
  57. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
  58. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
  59. rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
  60. rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
  61. 1. redı̑telj, m. der Ernährer, Mur., Jan., Danj.- Mik.; — der Pflegevater, Mur.
  62. 2. redíti, -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.- C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.- C., Mik.; r. stole, moste, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.- Valj. (Rad).
  63. rẹdkǫ̑ča, f. die Seltenheit, Habd.- Mik.
  64. 1. rę́ga, f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.- Mik., Cig., Jan., Fr.- C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.- C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.- C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.
  65. 2. réga, f. 1) das Quaken, Mik.; — 2) der Laubfrosch, Mur., Cig., Jan.; zelena rega, der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Erj. (Ž.); — 3) der Quaker, Mur.
  66. rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče- Levst. (Rok.).
  67. 2. rę́ja, f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.- C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.- C.; lesena reja stolarjev, ogr.- Valj. (Rad).
  68. reję́nčič, m. dem. rejenec; der Pflegesohn, Jan., C., Mik.
  69. rẹ́kati, rẹ̑kam, vb. impf. ad reči; sagen, zu sagen pflegen, Guts.- Cig., Jan., Kor.- Mik.; tako so tudi moj ded rekali, Jurč.
  70. repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  71. 1. rę́past, adj. 1) mit einem Schwanz versehen, Habd., Danj.- Mik., Mur.; — 2) einem Schwanze ähnlich, Cig.
  72. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  73. rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
  74. rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).
  75. rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
  76. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  77. rẹšı̑tvọ, n. das Lösegeld, Mik.
  78. rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
  79. rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
  80. rẹ́vən, -vna, adj. arm, elend; revni ljudje; r. z žitom, arm an Getreide, Met.- Mik.; revna bajta.
  81. rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
  82. rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
  83. rẹzę́r, -rja, m. = rezir, Mik.
  84. rəzgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) wiehern, (raz-) Mik.; — 2) laut lachen, C.
  85. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
  86. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
  87. ribár, -rja, m. der Fischer, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — der Fischhändler, Cig., Jan.
  88. ribáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Fischfang beschäftigen, fischen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — die Fischerei, den Fischhandel betreiben, Mur., Cig., nk.
  89. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
  90. rı̑dž, rídža, adj. fuchsgelb, Habd., Mik., vzhŠt.- C.; — prim. hs. ridj.
  91. rígati, rı̑gam, vb. impf. 1) sich erbrechen, Bolc- Erj. (Torb.), Mik.; — 2) riga se mi, es stößt mir auf, ich rülpse; — 3) schreien wie der Esel: osel riga, Mur., LjZv., Dol.
  92. rı̑łčək, -čka, m. dem. rilec; 1) das Rüsselchen; — 2) der Milchzahn, Jan., Rib.- Mik., Erj. (Som.); — 3) der Calvilleapfel, Cig., C.; — 4) neka vinska trta: der Riesling, M., C.
  93. rímščice, f. pl. ein Gestirn: der Orion, Cig., Jan., C., Mik.
  94. 1. rı̑s, m. der Luchs (felis lynx), Dict., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.- Valj. (Rad); bistrogledni ris, Hip. (Orb.); ( der Tiger, Habd.- Mik., Mur.).
  95. risȃle, f. pl. Pfingsten, ogr.- Mik.; okoli risal, ogr.- Valj. (Rad); (tudi: risali, m. pl., C., Mik. [Et.]); — prim. stsl. rusaliję, pentecoste, Mik. (Et.).
  96. risȃlski, adj. Pfingst-, ogr.- Mik.; risalska nedelja, Jan., ogr.- Raič ( Nkol.).
  97. 2. rı̑tež, m. = reteš, Habd.- Mik.
  98. riváč, m. der Hauzahn des Schweines, Cig., Jan., Gor.- Mik.
  99. rmȃn, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); (" das Wort wird auf romanus zurückgeführt", Mik. [Et.]).
  100. 1. ròb, róba, m. 1) der Sclave, Habd.- Mik., Jan., ogr.- M., nk.; — 2) der Arrestant, ogr.- C.; — tudi: ròb, gen. rǫ́ba, Valj. (Rad).

   2.215 2.315 2.415 2.515 2.615 2.715 2.815 2.915 3.015 3.115  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA