ov=Mik. (2.615-2.714)

2615. prijȃteljkinja, f. = prijateljica, Mur., Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
2616. prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
2617. prijazljìv, -íva, adj. freundlich, Habd.- Mik.; holdselig, (prijȃzljiv) Mur.; (iz: prijaznljiv).
2618. prijaznìv, -íva, adj. huldvoll, freundlich, Alas., Jan., C., Krelj- Mik., Skal.- Let., Jsvkr., Vrt.; prijaznivo, in freundlicher Weise, Trub.; prijaznivo vkup prebivati, Dalm.
2619. prijebiš, adj. indecl. unehelich: p. otroci, Gor.- Mik.
2620. prikəlíti, -ím, vb. pf. anleimen, ankleben, Cig., Jan., C., ogr.- Mik., Vrt., C.
2621. priklàd, -kláda, m. 1) die Zulage (zum Gehalt), DZ.; delovni, hodovni, osebni, ranjenski, službenoletni p., die Arbeits-, Marsch-, Personal-, Verwundungs-, Dienstalterszulage, DZ.; der Zuschlag (zu einer Steuer), Cig., Jan., C., DZ.; p. na žganje, Cig.; — die pfarrliche Collectur als Rente, Jarn., Mik.; — 2) das Beispiel, Mur., Jan., C., Mik., Danj.- Valj. (Rad); na priklad, zum Beispiel, Raič ( Let.); — 3) v priklad mi hodi, es passt mir, Jurč.; — tudi: príklad, Levst. (Rok.).
2622. príklẹt, m. das Vorhaus, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.; — der Kellervorbau, der Kellerhals, Mur., C.; — (príklet f., Valj. [Rad]).
2623. prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).
2624. prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
2625. prilȃžič, m. der Helfer im Lügen, Mik., Valj. (Rad).
2626. primȃrati, -am, vb. impf. ad primorati; zwingen, Habd.- Mik.
2627. primȃrjati, -am, vb. impf., Mur., Cig., ogr.- Mik., vzhŠt., pogl. primarati.
2628. primožı̑tva, f. das von der Frau Erheiratete, Mik.
2629. prı̑mski, adj. zinsbar (emphyteutisch), Pohl.- Mik.; in Erbpacht stehend: primsko zemljišče, Svet. (Rok.); primsko pismo, die Übergabsurkunde bei Erbpacht, M.
2630. pripilíca, f. der Schmetterling, Rez.- Mik.; — pogl. prepelica 2).
2631. pripǫ́tək, -tka, m. = pripotec, Mik.
2632. prisę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. schwören, einen Eid ablegen, Mik.; na glavo p., kajk.- Valj. (Rad).
2633. prisẹ̑vək, -vka, m. die Nebensaat, Mur., Cig., Met., Mik.; — die Mitsaat, Z.; moj brat ima svoj p., (ein Stück von meinem Feld zu seiner Privatsaat), Z.
2634. priskakọ́ma, adv. = priskakaje, na priskakcih; nach Gelegenheit, mit Unterbrechungen, Met., BlKr.- Mik., Dol.- Levst. (Rok.).
2635. priskǫ̑čki, adj. na priskočkem = na priskakcih, priskakoma, BlKr.- Mik.
2636. prísladək, -dka, adj. süßlich, Habd.- Mik.
2637. prismodè, -dę́ta, m. ein angebrennter, verrückter Mensch, Mik.
2638. prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.
2639. pristȃvlja, f. die Meierin, Cig., Mik.
2640. 1. prístən, -stna, adj. echt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pristni bratje, die leiblichen Brüder, Meg.- Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); pristni oče, der leibliche Vater, Mur.; pristni nauk, die lautere Lehre, Cig.; — p. ulomek, ein echter Bruch, Žnid.
2641. 2. prístən, -stna, adj. passend, Mik.; schicklich, Z.; — prim. pristojen 1).
2642. prístrah, m. das Schrecknis, das Schreckbild, das Gespenst, Meg.- Mik., C., M., Z.
2643. prisvojeváti, -ȗjem, vb. impf. = prisvajati, Krelj- Mik.
2644. príšč, m. eine Art Ausschlag: die Blase auf der Haut, die Pustel, Habd.- Mik., Cig., Jan., BlKr.; die Brand- oder Hitzblatter, C.; — = ulje, tvor, das Geschwür, Levst. (Nauk).
2645. príšče, n., C., Mik., pogl. prgišče.
2646. prišəptávati, -am, vb. impf. einflüstern, zuflüstern, Habd.- Mik., Jan.; einsagen, Jan.
2647. prišę́stən, -stna, adj. zukünftig, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Let.
2648. prišəstjè, n. 1) die Ankunft, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Zukunft, ogr.- C.
2649. prišə̀v, -švà, m. das Angenähte oder Anzunähende, Habd.- Mik.
2650. príšləc, -šləca, (-šəłca), m. = prišelc, Cig., Mik.; novi prišlec, Jurč.
2651. prišvávati, -am, vb. impf. ad prišiti, Habd.- Mik.
2652. prítka, f. = prilika, Cig., Rib.- Mik.; (dvomna beseda, prim. Cv. III. 3.).
2653. pritlíkovəc, -vca, m. 1) der Zwergbaum, Cig., Jan., C.; pritlikovci, niederstämmiges Holz, Cig.; — 2) der Zwerg, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.
2654. prizávati, -am, vb. impf. ad prizvati = prizivati, Danj.- Mik.
2655. prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
2656. priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
2657. prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
2658. pȓja, f. = 1. prnja, C., Mik.
2659. 1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
2660. prnjáti, -ȃm, vb. impf. streiten, ogr.- Mik.; = p. se, Jan.; p. se nad čim, ogr.- Valj. (Rad).
2661. prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
2662. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
2663. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
2664. prǫ́glọ, n. der Fallstrick, die Schlinge, Habd.- Mik.
2665. prohóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = prehoditi, durchwandeln: p. suha mesta, Trub.- Mik.
2666. prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
2667. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
2668. prosják, m. der Bettler, Habd.- Mik., Cig., Jan., nk.
2669. prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
2670. prpríš, m. der Feldthymian (thymus serpyllum), Habd.- Mik.
2671. pŕsa, n. pl. = prsi, Mik., Ben.- Kl., nk.
2672. prsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knastern, knistern, Dict.- Mik., Cig.
2673. pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
2674. pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
2675. pȓt, -ı̑, f. die Bahn durch den Schnee, Cig., Jan., Mik., BlKr.
2676. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
2677. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
2678. prvẹ́nčič, m. der Erstgeborne, Trub.- Mik.
2679. pŕvẹnji, adj. der frühere, Hal.- C.; s prvenja, anfangs, ogr.- Mik.
2680. pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.
2681. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
2682. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
2683. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
2684. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
2685. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
2686. pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
2687. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
2688. puháča, f. der Feuerfächer, Mik.
2689. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
2690. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
2691. pȗnica, f. = punca, Cig., Jan., Mik., nk.
2692. purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
2693. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
2694. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
2695. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
2696. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
2697. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
2698. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
2699. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
2700. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
2701. rȃknič, m. eine Art Kleid (Mantel), Mik.; das Regentuch, Z.; — das Bahrtuch, Jan.
2702. rálọ, n. 1) der Halbpflug, ein kleiner Pflug ohne Räder, Mur., Kor.- Cig., die "Arl", Jarn., Mik.; — 2) das Pflugscharbein ( anat.), Cig. (T.), Erj. (Som.).
2703. rámenọ, adv. überaus, sehr, ungemein, Meg.- Mik., Cig., Jan.; moji grehi so mi rameno zlo žal, Schönl., Kast.; vsa zemlja je rameno opuščena, Skal.- Let.; rameno velik razloček med ljudmi, Bas.; Al' mi je daleč rameno, V kranjski dežel' na Belem Kamenu, Npes.-K.
2704. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
2705. rȃnje, n. z ranja, frühmorgens, ogr.- Mik.
2706. rȃnjenik, m. 1) der Verwundete, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Medv. (Rok.); ( hs.).
2707. rantíšče, n. = ratišče, der Sensenstiel, Danj.- Mik.
2708. rȃsovnik, m. ein härenes Kleid, Mik., Z.; ( coll.) vsi se v rasovnik oblečejo, Ravn.
2709. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
2710. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Kras- Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Kras- Erj., Kor.- Z.
2711. rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
2712. ráščiti, -im, vb. impf. = rastiti; betreten, befruchten; r. se, sich begatten (o perutnini), Jan., Mik., Št.
2713. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
2714. ráševnat, adj. = rašev, Mik.

   2.115 2.215 2.315 2.415 2.515 2.615 2.715 2.815 2.915 3.015  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani