Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (2.601-2.700)

  1. príbẹł, adj. weißlich, Habd.- Mik.
  2. pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren ( trans.), abspeisen: p. koga. ogr.- C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  3. pričę́ščati, -am, vb. impf. ad pričestiti, ogr.- C., Mik., Prip.- Mik.
  4. pričeščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pričestiti; = pričeščati, ogr.- Mik.
  5. príčo, praep. c. gen. = vpričo, Mik.
  6. príčrn, adj. schwärzlich, Habd.- Mik.
  7. 2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.
  8. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
  9. príditi, prı̑dim, vb. impf. 1) Vortheil bringen, nützen: p. komu, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) impf. ad izpriditi: verderben, Šol., C., Dol.; travo, žito p., Dol.; ni pridil in pačil, ampak lepšal je govor, Levst. (Zb. sp.); — demoralisieren, Jan.
  10. pridòj, -dója, m. die Übergabe eines Kindes an die Amme, Mik.; v p. dati, Z.; tudi prídoj, -dója.
  11. príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
  12. prigruščénje, n. der Ekel, Habd.- Mik., C.
  13. prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
  14. prihúliti se, -hȗlim se, vb. pf. 1) sich anducken, sich anschmiegen, Cig.; sich dazuneigen, C.; — 2) gebückt und schleichend herankommen, Cig.; — 3) den Rücken krümmen, sich ducken, Cig., Jan.; p. se k zemlji, Vrt.; prihuljen, nach vorwärts gebeugt, Cig., Jan., Gor.- Mik., Nov.- C.; p. od žalosti, Cig.; p. hoditi, gebückt einhergehen, Cig., C.; — p. se, sich verstellen, C.; prihuljen, verstellt, tückisch, Cig., Jan.
  15. prijȃteljkinja, f. = prijateljica, Mur., Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
  16. prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
  17. prijazljìv, -íva, adj. freundlich, Habd.- Mik.; holdselig, (prijȃzljiv) Mur.; (iz: prijaznljiv).
  18. prijaznìv, -íva, adj. huldvoll, freundlich, Alas., Jan., C., Krelj- Mik., Skal.- Let., Jsvkr., Vrt.; prijaznivo, in freundlicher Weise, Trub.; prijaznivo vkup prebivati, Dalm.
  19. prijebiš, adj. indecl. unehelich: p. otroci, Gor.- Mik.
  20. prikəlíti, -ím, vb. pf. anleimen, ankleben, Cig., Jan., C., ogr.- Mik., Vrt., C.
  21. priklàd, -kláda, m. 1) die Zulage (zum Gehalt), DZ.; delovni, hodovni, osebni, ranjenski, službenoletni p., die Arbeits-, Marsch-, Personal-, Verwundungs-, Dienstalterszulage, DZ.; der Zuschlag (zu einer Steuer), Cig., Jan., C., DZ.; p. na žganje, Cig.; — die pfarrliche Collectur als Rente, Jarn., Mik.; — 2) das Beispiel, Mur., Jan., C., Mik., Danj.- Valj. (Rad); na priklad, zum Beispiel, Raič ( Let.); — 3) v priklad mi hodi, es passt mir, Jurč.; — tudi: príklad, Levst. (Rok.).
  22. príklẹt, m. das Vorhaus, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.; — der Kellervorbau, der Kellerhals, Mur., C.; — (príklet f., Valj. [Rad]).
  23. prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).
  24. prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
  25. prilȃžič, m. der Helfer im Lügen, Mik., Valj. (Rad).
  26. primȃrati, -am, vb. impf. ad primorati; zwingen, Habd.- Mik.
  27. primȃrjati, -am, vb. impf., Mur., Cig., ogr.- Mik., vzhŠt., pogl. primarati.
  28. primožı̑tva, f. das von der Frau Erheiratete, Mik.
  29. prı̑mski, adj. zinsbar (emphyteutisch), Pohl.- Mik.; in Erbpacht stehend: primsko zemljišče, Svet. (Rok.); primsko pismo, die Übergabsurkunde bei Erbpacht, M.
  30. pripilíca, f. der Schmetterling, Rez.- Mik.; — pogl. prepelica 2).
  31. pripǫ́tək, -tka, m. = pripotec, Mik.
  32. prisę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. schwören, einen Eid ablegen, Mik.; na glavo p., kajk.- Valj. (Rad).
  33. prisẹ̑vək, -vka, m. die Nebensaat, Mur., Cig., Met., Mik.; — die Mitsaat, Z.; moj brat ima svoj p., (ein Stück von meinem Feld zu seiner Privatsaat), Z.
  34. priskakọ́ma, adv. = priskakaje, na priskakcih; nach Gelegenheit, mit Unterbrechungen, Met., BlKr.- Mik., Dol.- Levst. (Rok.).
  35. priskǫ̑čki, adj. na priskočkem = na priskakcih, priskakoma, BlKr.- Mik.
  36. prísladək, -dka, adj. süßlich, Habd.- Mik.
  37. prismodè, -dę́ta, m. ein angebrennter, verrückter Mensch, Mik.
  38. prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.
  39. pristȃvlja, f. die Meierin, Cig., Mik.
  40. 1. prístən, -stna, adj. echt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pristni bratje, die leiblichen Brüder, Meg.- Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); pristni oče, der leibliche Vater, Mur.; pristni nauk, die lautere Lehre, Cig.; — p. ulomek, ein echter Bruch, Žnid.
  41. 2. prístən, -stna, adj. passend, Mik.; schicklich, Z.; — prim. pristojen 1).
  42. prístrah, m. das Schrecknis, das Schreckbild, das Gespenst, Meg.- Mik., C., M., Z.
  43. prisvojeváti, -ȗjem, vb. impf. = prisvajati, Krelj- Mik.
  44. príšč, m. eine Art Ausschlag: die Blase auf der Haut, die Pustel, Habd.- Mik., Cig., Jan., BlKr.; die Brand- oder Hitzblatter, C.; — = ulje, tvor, das Geschwür, Levst. (Nauk).
  45. príšče, n., C., Mik., pogl. prgišče.
  46. prišəptávati, -am, vb. impf. einflüstern, zuflüstern, Habd.- Mik., Jan.; einsagen, Jan.
  47. prišę́stən, -stna, adj. zukünftig, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Let.
  48. prišəstjè, n. 1) die Ankunft, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Zukunft, ogr.- C.
  49. prišə̀v, -švà, m. das Angenähte oder Anzunähende, Habd.- Mik.
  50. príšləc, -šləca, (-šəłca), m. = prišelc, Cig., Mik.; novi prišlec, Jurč.
  51. prišvávati, -am, vb. impf. ad prišiti, Habd.- Mik.
  52. prítka, f. = prilika, Cig., Rib.- Mik.; (dvomna beseda, prim. Cv. III. 3.).
  53. pritlíkovəc, -vca, m. 1) der Zwergbaum, Cig., Jan., C.; pritlikovci, niederstämmiges Holz, Cig.; — 2) der Zwerg, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.
  54. prizávati, -am, vb. impf. ad prizvati = prizivati, Danj.- Mik.
  55. prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
  56. priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
  57. prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
  58. pȓja, f. = 1. prnja, C., Mik.
  59. 1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
  60. prnjáti, -ȃm, vb. impf. streiten, ogr.- Mik.; = p. se, Jan.; p. se nad čim, ogr.- Valj. (Rad).
  61. prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
  62. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
  63. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
  64. prǫ́glọ, n. der Fallstrick, die Schlinge, Habd.- Mik.
  65. prohóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = prehoditi, durchwandeln: p. suha mesta, Trub.- Mik.
  66. prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
  67. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
  68. prosják, m. der Bettler, Habd.- Mik., Cig., Jan., nk.
  69. prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
  70. prpríš, m. der Feldthymian (thymus serpyllum), Habd.- Mik.
  71. pŕsa, n. pl. = prsi, Mik., Ben.- Kl., nk.
  72. prsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knastern, knistern, Dict.- Mik., Cig.
  73. pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
  74. pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
  75. pȓt, -ı̑, f. die Bahn durch den Schnee, Cig., Jan., Mik., BlKr.
  76. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
  77. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
  78. prvẹ́nčič, m. der Erstgeborne, Trub.- Mik.
  79. pŕvẹnji, adj. der frühere, Hal.- C.; s prvenja, anfangs, ogr.- Mik.
  80. pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.
  81. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
  82. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
  83. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
  84. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
  85. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
  86. pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  87. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
  88. puháča, f. der Feuerfächer, Mik.
  89. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
  90. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
  91. pȗnica, f. = punca, Cig., Jan., Mik., nk.
  92. purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
  93. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
  94. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  95. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  96. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
  97. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
  98. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
  99. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
  100. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.

   2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA