Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
ov=Mik. (2.601-2.700)
-
príbẹł, adj. weißlich, Habd.- Mik.
-
pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren ( trans.), abspeisen: p. koga. ogr.- C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
-
pričę́ščati, -am, vb. impf. ad pričestiti, ogr.- C., Mik., Prip.- Mik.
-
pričeščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pričestiti; = pričeščati, ogr.- Mik.
-
príčo, praep. c. gen. = vpričo, Mik.
-
príčrn, adj. schwärzlich, Habd.- Mik.
-
2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.
-
pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
-
príditi, prı̑dim, vb. impf. 1) Vortheil bringen, nützen: p. komu, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) impf. ad izpriditi: verderben, Šol., C., Dol.; travo, žito p., Dol.; ni pridil in pačil, ampak lepšal je govor, Levst. (Zb. sp.); — demoralisieren, Jan.
-
pridòj, -dója, m. die Übergabe eines Kindes an die Amme, Mik.; v p. dati, Z.; tudi prídoj, -dója.
-
príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
-
prigruščénje, n. der Ekel, Habd.- Mik., C.
-
prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
-
prihúliti se, -hȗlim se, vb. pf. 1) sich anducken, sich anschmiegen, Cig.; sich dazuneigen, C.; — 2) gebückt und schleichend herankommen, Cig.; — 3) den Rücken krümmen, sich ducken, Cig., Jan.; p. se k zemlji, Vrt.; prihuljen, nach vorwärts gebeugt, Cig., Jan., Gor.- Mik., Nov.- C.; p. od žalosti, Cig.; p. hoditi, gebückt einhergehen, Cig., C.; — p. se, sich verstellen, C.; prihuljen, verstellt, tückisch, Cig., Jan.
-
prijȃteljkinja, f. = prijateljica, Mur., Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
-
prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
-
prijazljìv, -íva, adj. freundlich, Habd.- Mik.; holdselig, (prijȃzljiv) Mur.; (iz: prijaznljiv).
-
prijaznìv, -íva, adj. huldvoll, freundlich, Alas., Jan., C., Krelj- Mik., Skal.- Let., Jsvkr., Vrt.; prijaznivo, in freundlicher Weise, Trub.; prijaznivo vkup prebivati, Dalm.
-
prijebiš, adj. indecl. unehelich: p. otroci, Gor.- Mik.
-
prikəlíti, -ím, vb. pf. anleimen, ankleben, Cig., Jan., C., ogr.- Mik., Vrt., C.
-
priklàd, -kláda, m. 1) die Zulage (zum Gehalt), DZ.; delovni, hodovni, osebni, ranjenski, službenoletni p., die Arbeits-, Marsch-, Personal-, Verwundungs-, Dienstalterszulage, DZ.; der Zuschlag (zu einer Steuer), Cig., Jan., C., DZ.; p. na žganje, Cig.; — die pfarrliche Collectur als Rente, Jarn., Mik.; — 2) das Beispiel, Mur., Jan., C., Mik., Danj.- Valj. (Rad); na priklad, zum Beispiel, Raič ( Let.); — 3) v priklad mi hodi, es passt mir, Jurč.; — tudi: príklad, Levst. (Rok.).
-
príklẹt, m. das Vorhaus, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.; — der Kellervorbau, der Kellerhals, Mur., C.; — (príklet f., Valj. [Rad]).
-
prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).
-
prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
-
prilȃžič, m. der Helfer im Lügen, Mik., Valj. (Rad).
-
primȃrati, -am, vb. impf. ad primorati; zwingen, Habd.- Mik.
-
primȃrjati, -am, vb. impf., Mur., Cig., ogr.- Mik., vzhŠt., pogl. primarati.
-
primožı̑tva, f. das von der Frau Erheiratete, Mik.
-
prı̑mski, adj. zinsbar (emphyteutisch), Pohl.- Mik.; in Erbpacht stehend: primsko zemljišče, Svet. (Rok.); primsko pismo, die Übergabsurkunde bei Erbpacht, M.
-
pripilíca, f. der Schmetterling, Rez.- Mik.; — pogl. prepelica 2).
-
pripǫ́tək, -tka, m. = pripotec, Mik.
-
prisę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. schwören, einen Eid ablegen, Mik.; na glavo p., kajk.- Valj. (Rad).
-
prisẹ̑vək, -vka, m. die Nebensaat, Mur., Cig., Met., Mik.; — die Mitsaat, Z.; moj brat ima svoj p., (ein Stück von meinem Feld zu seiner Privatsaat), Z.
-
priskakọ́ma, adv. = priskakaje, na priskakcih; nach Gelegenheit, mit Unterbrechungen, Met., BlKr.- Mik., Dol.- Levst. (Rok.).
-
priskǫ̑čki, adj. na priskočkem = na priskakcih, priskakoma, BlKr.- Mik.
-
prísladək, -dka, adj. süßlich, Habd.- Mik.
-
prismodè, -dę́ta, m. ein angebrennter, verrückter Mensch, Mik.
-
prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.
-
pristȃvlja, f. die Meierin, Cig., Mik.
-
1. prístən, -stna, adj. echt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pristni bratje, die leiblichen Brüder, Meg.- Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); pristni oče, der leibliche Vater, Mur.; pristni nauk, die lautere Lehre, Cig.; — p. ulomek, ein echter Bruch, Žnid.
-
2. prístən, -stna, adj. passend, Mik.; schicklich, Z.; — prim. pristojen 1).
-
prístrah, m. das Schrecknis, das Schreckbild, das Gespenst, Meg.- Mik., C., M., Z.
-
prisvojeváti, -ȗjem, vb. impf. = prisvajati, Krelj- Mik.
-
príšč, m. eine Art Ausschlag: die Blase auf der Haut, die Pustel, Habd.- Mik., Cig., Jan., BlKr.; die Brand- oder Hitzblatter, C.; — = ulje, tvor, das Geschwür, Levst. (Nauk).
-
príšče, n., C., Mik., pogl. prgišče.
-
prišəptávati, -am, vb. impf. einflüstern, zuflüstern, Habd.- Mik., Jan.; einsagen, Jan.
-
prišę́stən, -stna, adj. zukünftig, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Let.
-
prišəstjè, n. 1) die Ankunft, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Zukunft, ogr.- C.
-
prišə̀v, -švà, m. das Angenähte oder Anzunähende, Habd.- Mik.
-
príšləc, -šləca, (-šəłca), m. = prišelc, Cig., Mik.; novi prišlec, Jurč.
-
prišvávati, -am, vb. impf. ad prišiti, Habd.- Mik.
-
prítka, f. = prilika, Cig., Rib.- Mik.; (dvomna beseda, prim. Cv. III. 3.).
-
pritlíkovəc, -vca, m. 1) der Zwergbaum, Cig., Jan., C.; pritlikovci, niederstämmiges Holz, Cig.; — 2) der Zwerg, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.
-
prizávati, -am, vb. impf. ad prizvati = prizivati, Danj.- Mik.
-
prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
-
priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
-
prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
-
pȓja, f. = 1. prnja, C., Mik.
-
1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
-
prnjáti, -ȃm, vb. impf. streiten, ogr.- Mik.; = p. se, Jan.; p. se nad čim, ogr.- Valj. (Rad).
-
prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
-
prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
-
prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
-
prǫ́glọ, n. der Fallstrick, die Schlinge, Habd.- Mik.
-
prohóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = prehoditi, durchwandeln: p. suha mesta, Trub.- Mik.
-
prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
-
prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
-
prosják, m. der Bettler, Habd.- Mik., Cig., Jan., nk.
-
prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
-
prpríš, m. der Feldthymian (thymus serpyllum), Habd.- Mik.
-
pŕsa, n. pl. = prsi, Mik., Ben.- Kl., nk.
-
prsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knastern, knistern, Dict.- Mik., Cig.
-
pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
-
pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
-
pȓt, -ı̑, f. die Bahn durch den Schnee, Cig., Jan., Mik., BlKr.
-
prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
-
prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
-
prvẹ́nčič, m. der Erstgeborne, Trub.- Mik.
-
pŕvẹnji, adj. der frühere, Hal.- C.; s prvenja, anfangs, ogr.- Mik.
-
pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.
-
psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
-
psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
-
psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
-
psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
-
pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
-
pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
-
púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
-
puháča, f. der Feuerfächer, Mik.
-
púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
-
púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
-
pȗnica, f. = punca, Cig., Jan., Mik., nk.
-
purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
-
pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
-
pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
-
pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
-
rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
-
1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
-
ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
-
ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
-
rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani