Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (2.401-2.500)

  1. porẹ́slọ, n. das Garbenband, das Strohband, Mur., Cig., Jan.; — nam. povreslo, Mik.
  2. porẹ̑za, f. eine Art Strafsteuer, Mik.; (pórẹza) die Umlage, Levst. (Cest.).
  3. poríšče, n., Cig., Mik., pogl. toporišče.
  4. porkolab, m. der Gerichtsdiener, ogr.- C.; (exactor, castellanus, Mik.); — iz nem.: "Burggraf", Mik. (Et.).
  5. 2. porobíti, -ím, vb. pf. 1) ausplündern, Habd.- Mik., Mur., Cig.; do golega p., kajk.- Valj. (Rad); — 2) rauben, C.
  6. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
  7. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
  8. porúšiti, -rȗšim, vb. pf. zerstören, niederreißen, demolieren, Mur., Cig., Jan., Mik.
  9. porváti, -rújem, vb. pf. 1) ausraufen; lan p., Cig.; — korenine grehom p., Ravn.- Mik.; — 2) p. se, ein wenig raufen, C.
  10. posȃmez, adv. einzeln, Cig., Mik., Vrt., Zora; p. vzeti, individualisieren, Cig. (T.).
  11. poscálọ, n. die Harnröhre, das männliche Glied der Thiere, Mur., Jan., C., Rib.- Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  12. posẹ̑ja, f. 1) die Ansaat, C.; — 2) pl. posẹ́je, die Kleien, Habd.- Mik., Vas Krn- Erj. (Torb.), Navr. (Let.), Valj. (Rad); pósẹje, BlKr.- Let.
  13. 1. posẹ́vati, -am, vb. impf. ad posejati; 1) säen, Mik.; — 2) nachsäen, C.; posevajo spomladi, če je jesensko setev zima vzela, Gor.
  14. 2. posẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen, strahlen, Jan., Mik.; solnce poseva, Guts.; solnce je gorkeje posevalo, Zora; — prim. sijati.
  15. posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče- Erj. (Torb.).
  16. poslẹ̑, I. adv. hernach, Cig.; posle pridi! komm später! C.; na tihem se je vadil posle svoje umetnosti, Navr. (Let.); najposle, zuallerletzt, C.; — II. pósle, praep. c. gen., p. škole, Prip.- Mik.; posle smrti, C.; ( prim. hs. poslije).
  17. poslẹ̑d, I. adv. zuletzt, Krelj- M., Zora; na p. = naposled, Jan. (H.); — II. praep. c. gen. nach, Mik.; p. dveh dni, Vrt.; — infolge, Jan. (Slovn.).
  18. poslẹ̑di, adv. zuletzt, Mur., Mik.
  19. posnešnica, f. = posnašnica, Habd.- Mik.
  20. pospávati, -am, vb. impf. dann und wann schlafen, Mik.
  21. pospȏlom, adv. = zaporedoma, ogr.- C., Mik.
  22. posrẹ́di, praep. c. gen. = po sredi, mitten in: posredi potoka, Met.- Mik.
  23. postȃt, f. 1) die Reihe der Arbeiter auf dem Felde o. im Weingarten, Rib.- Mik., C.; — 2) der Theil des Feldes oder Weingartens, der von einer Reihe Arbeiter in einem Gange durchgemacht wird, der Jahn, Mur., Cig., Jan.; ženjice žanjejo široko postat, Konjice ( Št.); že so tri postati izkopali, BlKr.; — deset postati vinograda, Dalm.; vinograd za dve ali tri postati, C., BlKr.; ena p. koruze (= kolikor je je n. pr. med dvema vrstama fižola), Dol.; — ein Strich Waldes (einem Besitzer gehörig), C.; — 3) die Strohreihe des Dachdeckers, C.; — 4) die Columne: vsaka stran (v knjigi) je razdeljena na dve postati, LjZv.; tudi: póstat, BlKr., Št.
  24. postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.- Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.- Valj. (Rad).
  25. pǫ́stelj, f. = postelja, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
  26. postǫ̑jna, f. der Adler, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Schönl., Kast.; der Seeadler (falco [haliaetos] ossifragus), = jezerska p., Frey. (F.); velika p., der Steinadler (aquila fulva), Frey. (F.), Valv. III. 443.; — eine Art Weihe: = škarjak, die Gabelweihe (der Grimmer, der Hühnergeier) (falco milvus), V.-Cig.; = postolka, die Wiegweihe, Mik., Dol.; — prim. postolka.
  27. postrȃnce, adv. seitwärts, Mik., kajk.- C.
  28. postrúga, f. = postrv, die Forelle, Jan., Danj.- Mik.
  29. 2. posvẹ̑t, m. 1) die Beleuchtung, ogr.- C.; drva, posvet, hrana itd., C.; — 2) die Lampe, ogr.- Mik., C.; — 3) die Erleuchtung: p. dati komu, kajk.- Valj. (Rad).
  30. posvẹ̑tnež, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltling, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn.- Valj. (Rad).
  31. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
  32. poščę́tati, -am, vb. pf. abbürsten, Mik.
  33. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
  34. poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
  35. 1. pǫ́t, f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.- Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen ( fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras- Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj- Mik.; z ravnim potem, Trub.- Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potı̑, ogr.- Valj. [Rad]).
  36. potẹpáč, m. der Landstreicher, der Vagabund, Mik.
  37. potẹpáča, f. die Vagabundin, die Landstreicherin, C., Mik.
  38. potę̑plja, f. = potepenka, Mik.
  39. potiglàv, -gláva, adj. = potoglav, Mik.
  40. potı̑ra, f. die Verfolgung, Habd.- Mik., Cig., Jan.; javna p., öffentliche Nacheile, DZ.; potiro poslati za kom, jemanden verfolgen, Cig.; — der Steckbrief, Cig.; — po hs.
  41. pótlam, adv. = potle, Habd.- Mik., Mur., Prip.- Mik.
  42. pótlẹ, I. adv. hernach, dann, Meg., Cig., Jan., Mik., C., Trub.; ("pokle"), jvzhŠt.; — II. praep. c. gen. nach: p. krsta, ogr.- C.
  43. pótlẹr, adv. = potle, hernach, Mur., Cig., Jan., Mik., Trub., Schönl., Kast., Vod. (Izb. sp.); — (= stsl.: po tolê že, Mik.).
  44. potoglàv, -gláva, adj. mit wackelndem Kopf einhergehend, wankenden Schrittes, Mik.; potoglavo kolo, t. j. takšno, ki je tako ohlapno nasajeno ali tako vegasto, da omahuje na vse kraje, kadar na osi teče, Erj. (Torb.), LjZv., Notr., Gor.
  45. potomtẹ̑ga, adv. hernach, Trub.- Mik.
  46. potrȃtina, f. die Verschwendung, Trub.- Mik., C.
  47. potrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nöthig haben, bedürfen, brauchen; pomoči p.; potrebujem tvojega krsta, Ravn.- Mik.; kaj (česa) potrebuješ? koliko potrebuješ? vse, kar (česar) potrebujem; — 2) verlangen, fordern: p. od koga s kapitalom tudi obresti, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); dolžnost od nas potrebuje, C.
  48. pótrihiš, m. der Prasser, Habd.- Mik.
  49. potúčiti, -tȗčim, vb. pf. fett oder feist machen, ogr.- M., C.; p. se, fett, dick werden, ogr.- Mik.
  50. potúhniti, -tȗhnem, vb. pf. 1) verlöschen ( trans.): ogenj p., C.; p. se, erlöschen, C.; — 2) stille werden, Mik.; (= p. se, Mur., C.); — 3) verheimlichen, vertuschen, C.; — p. se, sich ducken, Cig., Jan.; sich verstecken: p. se kam, C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; bes. sich gefühllos stellen; potuhnjeno gledati, verstohlen blicken; potuhnjen, tückisch.
  51. poubíti, -bı̑jem, vb. pf. nacheinander todtschlagen, Prip.- Mik.
  52. povȃbič, m. der Einlader, Mur., Mik.
  53. 1. povẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. ad povedati (-vem); = praviti; erzählen, sagen, Mik., nk.; prilike p., poveda se, sv. Bonaventura poveda, kajk.- Valj. (Rad).
  54. povekšávati, -am, vb. impf. = povekševati, Mur., Cig., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  55. 1. povę̑rje, n. Schilf zur Ausfüllung der Ritzen an Fässern, Mik.
  56. povę́slọ, n. das Garbenband, Mur., Jan., Mik., Gor.- Erj. (Torb.); — übhpt. ein (nicht eisernes) Band, C.
  57. povẹ́sma, f. = povesmo, Meg.- Mik.
  58. povı̑r, m. das Schilf, Cig., Mik., C., Ist.- Nov.; — die Schmiele (aira), Valj. (Rad); — prim. pover.
  59. povǫ̑dəc, -dca, m. die Pferdeleine, die Strickhalfter; živino s povodcem voditi, Levst. (Pril.); — das Führband, das Gängelband, Cig., Jan.; — = vajeti, das Leitseil, der Zügel, Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.; — na povodcu koga imeti, einen am Leitseil haben ( fig.), Cig.
  60. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
  61. povòh, -vǫ́ha, m. die Fähigkeit zu riechen, der Geruchsinn, Mik., Skal.
  62. povóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) nacheinander fahren (führen): vse žito p., alles Getreide einbringen, Mik.; — 2) glatt abfahren: p. pot, povožena cesta; — 3) überfahren; p. psa; p. komu nogo, jemandem den Fuß abfahren.
  63. povràz, -vráza, m. 1) das Band, C.; der Strick, das Seil, C., Mik.; — 2) póvraz = držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu i. t. d.: n. pr. pletenica s póvrazom, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); tudi: povràz, Tolm.
  64. površȃj, m. die Oberfläche, Mik., Nov.
  65. povrtovína, f. das Gartengras, Dol.- Mik.
  66. povsed, povsedik, adv. = povsod, ogr.- C., Mik.
  67. povsǫ̑di, adv. = povsod, Cig., Jan., C., Mik.
  68. povsǫ̑dik, adv. = povsod, vzhŠt.- C., Mik.
  69. povzę̑mka, f. die Portion, Št.- Mur., Mik.; v pičlih povzemkah, Raič ( Let.).
  70. pozabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pozabljati, Jan., Dalm., Guts. (Res.)- Mik.
  71. pozabljìv, -íva, adj. vergesslich; star človek je p.; — p. svojih dolžnosti, vergesslich in Bezug auf seine Pflichten, Met.- Mik.
  72. pozávati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; = pozivati: einladen, herbeirufen, C., Danj.- Mik., vzhŠt., BlKr.; p. na gostijo, Pjk. (Črt.).
  73. pozd, adj. spät: pozdega srca, langsamen Sinnes, C.; — pozdo, spät, Meg.- Mik., C., Rez.- Baud.; pozdeje, später, nachher, Jarn. (Sadj.).
  74. pozdẹ̑j, adv. später, hernach, Mur., Mik.
  75. pozòj, -zǫ́ja, m. der Drache, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Ungeheuer, BlKr.; pózoj, -zǫ́ja, Valj. (Rad).
  76. pozǫ̑rək, -rka, m. pozorki, spät reifendes, nachreifendes Obst, Mik., Notr.
  77. pozóvič, m. der Hochzeitbitter, Habd.- Mik., vzhŠt.
  78. pozovı̑čka, f. die Hochzeitbitterin, Habd.- Mik.
  79. požı̑njka, f. das Schnittermahl nach der Getreideernte, Cig., Gor.- Mik., C.
  80. požiráš, m. = požeruh, Habd.- Mik.
  81. požmáti, -žmím, vb. pf., nam. pomežati, Dict.- Mik., jvzhŠt.; požmano gledati, mit halbgeöffneten Augen schauen, Z.
  82. práča, f. die Schleuder, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. preča, frača.
  83. prahúta, f. die Zitterflechte, Mik.
  84. prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.
  85. prȃlja, f. = perica, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Št.- M.; povodnji mož mlade ribiče pa mlade pralje lovi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  86. 1. prȃm, m. 1) die Verbrämung, die Tresse, Meg.- Mik., Jan., C., Trub., Dalm.; — der Streifen: ognjen pram na nebu, Bes.; — 2) mehurci v ustih, der Mehlhund (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — prim. nem. Brame = Rand.
  87. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
  88. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
  89. práprat, f. = praprot, Jan., Mik.
  90. prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.- C.
  91. prasę́tce, n. das Schweinchen, das Ferkel, Mur., Danj.- Mik.
  92. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
  93. 2. prȃskati, -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.
  94. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  95. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
  96. prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.
  97. pravdáš, m. der Processführer, Habd.- Mik.; — der Processsüchtige, Svet. (Rok.), SlN.; rojen p., Zv.
  98. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Pivka- Mik., Kras, Brkini- Erj. (Torb.).
  99. prázdən, -zdna, adj. (prvotna oblika) = prazen, Mur., Mik., Krelj.
  100. práznica, f. 1) die Niete (ein Los, das nichts gewinnt), Jan. (H.); — 2) die Hure, ogr.- Valj. (Rad); die Ehebrecherin, ogr.- Mik.

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA