ov=Mik. (2.201-2.300)

2201. pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
2202. písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
2203. 1. pı̑sək, -ska, m. 1) der Federkiel, der Federstiel, Mur., Raič (Slov.); (pisę́k, Danj.- Mik., vzhŠt.); — 2) das Schriftzeichen, der Buchstabe, ogr.- Mik.
2204. piskǫ́r, -rja, m. = piškur, die Flusspricke, das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Habd.- Mik., C.; — tudi: der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig., SlGor.- C.; (pravilna oblika za piškor, piškur).
2205. piskútanje, n. pfeifendes Athmen, Habd.- Mik.
2206. pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
2207. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
2208. piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
2209. 1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
2210. piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
2211. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
2212. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
2213. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
2214. pı̑tvəc, -tvəca, m. der Trinker, ogr.- C., Mik.
2215. pitvína, f. 1) das Trinken, Habd.- Mik.; na jestvino i pitvino, zum Essen u. zum Trinken, ogr.- Mik.; — 2) das Getränk, Fr.- C.; — tudi: pı̑tvina, ogr.- Valj. (Rad).
2216. pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
2217. 2. pı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.- C., Valj. (Rad), Dol.- Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.
2218. pívola, f. der Blutegel, Guts., Mur., Mik., Št.- Valj. (Rad), Gor.
2219. pížəm, -žma, m. der Bisam, der Moschus, Cig., Jan., Mik.
2220. 1. plačljìv, -íva, adj. weinerlich, kläglich, Habd.- Mik.
2221. pládənj, -dnja, m. der Teller, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.; ( hs.); — prim. furl. pladine, it. ( dial.) pladena, Mik.
2222. plahítati, -am, vb. impf. 1) Wellen schlagen, wogen, Cig., Dol.- Mik.; — 2) flattern, flackern, Jan.
2223. 1. plákati, -kam, -čem, vb. impf. weinen, wehklagen, Cig., Jan., Mik., Trub., nk.; tudi: p. se, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Mik., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; od veselja se p., Trub.; — plakati koga, jemanden bejammern, beweinen, C.; p. grehe, beweinen, ogr.- C.
2224. plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
2225. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
2226. plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.
2227. plȃsati, -am, vb. impf. lodern, heftig brennen, Habd.- Mik.
2228. plȃst, m. ein kleiner, runder Heuhaufen, der Heuschober, Dol.- Cig., Mur., C., Mik., Nov., Št.; v plaste devati krmo (seno, otavo), jvzhŠt.; seno v velike plaste sklasti, ogr.- Valj. (Rad); — der Laubbauschenschober, C.
2229. plásta, f. 1) die Schichte, Mur.- Cig., Mik.; — 2) der Heuschwaden, Mur.- Cig.
2230. plȃstje, n. coll. 1) Heuschober, Nov.; krma je še v plastju = v plasteh, SlGor.; — 2) Laubbauschen, Mik.; = po lozah obsekano in v butarice povezano mladje (v gnojitev trsja), Dol.; das Schaflaub (als Winterfutter), V.-Cig.
2231. plášən, -šna, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; vode p., wasserscheu, Met.- Mik.
2232. plȃt, -ı̑, f. 1) die durch Zerspalten eines Ganzen erhaltene Hälfte: orehova p., Bolc- Erj. (Torb.); das Scheit von einem der Länge nach zerspaltenen oder zersägten Baumholz, das Halbholz, Cig., C.; ena p. obla, die eine Halbkugel, Cig. (T.); ritna p., der Hinterbacken, Dict., Blc.-C.; — ena plat vrat, der eine Thürflügel, Cig.; — 2) = platišče (pri kolesu), C., BlKr.; — 3) die eine von zwei entgegengesetzten Seiten: strešna plat, die Dachseite, Cig.; na to, na ono plat obrniti; die Blattseite, Jan., C.; na obe plati oster meč; omahovati v obe plati, Ravn.- Mik.; (v) p. zvona biti, die eine Seite der Glocke anschlagen, die Feuerglocke, die Sturmglocke ziehen; na dobro, na hudo p. se obrniti; v dve plati govoriti, doppelzüngig sein, Cig.; die Partei, Cig., C.; nisem na nobeno p., ich bin neutral, Z.
2233. 1. plȃt, plȃta, platȗ, m. = plat f., 1) das durch Zerspalten entstandene Stück Holz, V.-Cig., vzhŠt.- C.; — 2) die Seite: na dva "plati", od obeju "platu" oster meč, Trub.- Mik.; vsako reč zna na oba "plati" obrniti, Jap. (Prid.); duri, ki se na dva plata odpirajo, Dict.; od farizejcev platu, Dalm.; od onega platu, Polj.; on plat vode, C.; na nobeden p. nič reči, nicht ja, nicht nein sagen; — za platom, seitwärts, s platom iti, an der Anhöhe (Kante) hin gehen, Hal.- C.
2234. 2. plȃt, m. der Lohn, Mik.
2235. 1. pláti, pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.- Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.- C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.- Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.- Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.- Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
2236. 2. pláti, pǫ́ljem, vb. impf. brennen, Jarn., Mik.; — koren: pel-, Mik. (Et.).
2237. plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
2238. 1. plàv, pláva, adj. blassfarbig, ogr.- Mik.; plav konj, ogr.- C.; — blond: plavih las, Cig., nk.; (po drugih slov. jezikih).
2239. 1. plȃvež, m. 1) der Flößer, Škofja Loka- Štrek. (LjZv.); — 2) Jan., Mik., pogl. plavž.
2240. plavíti, -ím, vb. impf. 1) schwemmen, flößen; les, drva p.; plavljeni les, das Treibholz, Cig. (T.); p. se, geschwemmt werden: k njima se plavi mrlič, LjZv.; — perilo p., die Wäsche schwemmen, Z.; — ausspülen, C.; — 2) schiffen, segeln, C., ogr.- Mik.; barka je plavila v Fenicijo, Trub.; Ladjica po jezeru plavi, Npes.-Schein.; — 3) schmelzen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Gor.; rudo p., Erz ausseigern, Cig.; plavljeno železo, Gor.; — p. se, abrinnen: sveča se plavi, Mur., Cig., Danj.- Mik.
2241. plavȗt, f. 1) die Flosse, Cig., Jan., Rib.- Mik., BlKr., vzhŠt.; bodeče plavuti, die Borstflossen, Cig.; — 2) ein Büschel Binsen, worauf die Fischer den Köder binden, die Puppe, V.-Cig.; — prim. plavot.
2242. plȃz, m. 1) die Lawine; suhi p., die Staublawine, drsalni p., die Rutschlawine, mokri p., die Grundlawine, Cig. (T.), Jes.; — die Erdabrutschung; plaz je tod potegnil, hier fand eine Erdabrutschung statt, jvzhŠt.; = plaz se je utrgal, Lašče- Levst. (Rok.); s plazom, lawinenartig: in Menge u. heftig, Dict., C.; prineslo ga je, kakor po plazu (= naglo), Tolm.; — das Flötz (im Bergbau), Cig.; — vodeni plaz, der Wasserschwall, Cig., Šol.; — die Sandlehne, Mur.; ein abschüssiger Hügel, die Leite, C.; die Schutthalde, Tolm.; — die Holzriese, die Holzrutsche, Cig., Mik.; — 2) die Pflugsohle, Cig., Jan., C.; = podloga oralu, železna ali z železom okovana, Vrt.; — (leva ročica pri plugu, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — 3) die Stelle, über die der Pflug rutscht, ohne sie aufzureißen, C., Z.; plug naredi plaz (oplazi), kadar ga kamen izpodrine, da pusti celino za seboj, Lašče- Levst. (Rok.); ( prim. oplaz); — 4) = plaza, der Streifen, Jan.
2243. pláziti, plȃzim, vb. impf. 1) anstreifen: p. ob kaj, Cig.; an etwas reiben, M.; nož p. = brusiti, Šol.; — 2) kriechen, Habd.- Mik.; — nav. p. se, an etwas streifend kriechen, schleichen; po trebuhu se p.; skozi plot se p.; otroci se plazijo po drevju, po klopeh.
2244. plečúga, f. ein breitschultriges Weib ( zaničlj.), Mur., Cig., Met., Mik.
2245. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
2246. 2. plemen, m. = 1. pleme, vzhŠt.- Mik.
2247. 3. plẹ̀n, plẹ́na, m. = 1. plena, die schieferige Scharte an der Schneide eines Messers, einer Axt u. dgl., Cig., Mik.
2248. 2. plẹníti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
2249. plẹnovı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig: plenovito žito, Mik.
2250. plę́sanka, f. der Tanzplatz, Mik.; — der Tanzsaal, Mur.
2251. plẹ̑sən, -sni, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig., Jan., Mik., C.; — 2) plesni, die Schimmelpilze (hyphomycetes), Tuš. (R.).
2252. plésnọ, n. der Rist am Fuße, Erj. (Torb.), Mik.; der Mittelfuß, Erj. (Som.); der Fußballen, Cig. (T.).
2253. pletę̑rka, f. der Handkorb, der Wiedenkorb, Cig., Jan., C., Mik., ogr.- C.; pleterko nosi kruha prosi, Pjk. (Črt.).
2254. plẹ́va, f. 1) der Samenbalg des Getreidekernes; — der Kelchbalg; — nav. pl. pleve, die Spreu; veter pleve odnaša; zrnje ločiti od plev; — 2) die Schote, C.; — 3) (očesna) p., das Augenlid, Habd.- Mik.
2255. plẹváč, m. der Jäter, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
2256. plẹváča, f. die Jäthaue, Habd.- Mik., Jan., C.
2257. plẹvačı̑ca, f. die Jäterin, Mik.
2258. plẹ̑vnica, f. 1) der Spreubehälter, Habd.- Mik., Mur.; — jama, v katero se pleve o mlatvi mečejo, BlKr.; — 2) der Spreusack (als Unterbett), Mur., C., Valj. (Rad), Goriš.- Štrek. (Let.), Notr., BlKr., Gor.
2259. plẹ̑zavt, m. der Specht, Gor.- Mik., Cig., C.; mali p., die Baumgrille, der Baumläufer (certhia familiaris), Cig., Frey. (F.).
2260. plibȃd, f. coll. kleine Thierchen, Valj. (Rad); kaka plibad je to? je li črv ali kaj drugega? Mik.; — Infusionsthierchen, Cig.; — menda nam. plivad (?); prim. hs. plivati, schwimmen.
2261. plı̑tva, f. 1) = plutva, das Floß, Cig., Jan., Mik.; — 2) die Fischkieme, C., Mik.; — 3) = plavuta, die Flosse, C.
2262. pljȗnəc, -nca, m. 1) = pljunek, Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) ein geringes Quantum: daj mi p. tinte, Kras- Erj. (Torb.).
2263. pljȗska, f. 1) die Patsche (kothiges Wasser), Cig.; — das Regenwetter, Vrt.; — 2) die Ohrfeige, die Maulschelle, Guts.- Cig., Jan., C., Mik., LjZv., kajk.- Valj. (Rad).
2264. plosnàt, -áta, adj. = ploščnat, platt, flach, Habd.- Mik.
2265. plovči, adj. p. kamen, ( nav. "plovuči"), der Bimsstein, Habd.- Mik.
2266. plóvəc, -vca, m. 1) der Schiffer, Habd.- Mik., Cig. (T.), DZ.; — 2) plovci, die Schwimmvögel (natatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Bimsstein, Jan., Erj. (Min.).
2267. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
2268. plȗtva, f. 1) das Floß, Cig., Mik.; — 2) plutve, die Schwimmhölzer (beim Netz), die Schwimmfedern, V.-Cig., Jan.
2269. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
2270. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. dumm oder närrisch werden, Prip.- Mik.
2271. pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.
2272. počehljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig kratzen, BlKr.- Mik.; p. svinje, BlKr.; streicheln, M.
2273. počehljávati, -am, vb. impf. ad počehljati; öfter ein wenig kratzen, Mik.
2274. počepúh, m. der gerne hockt, der Hocker, Cig., Mik.
2275. počı̑v, m. der Ruheplatz, Z., Danj.- Mik.
2276. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
2277. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
2278. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
2279. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
2280. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
2281. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)- Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
2282. podgọ́rəc, -rca, m. der am Fuße des Berges Wohnende, der Anwohner eines Berges, Cig., Mik., C., Navr. (Let.).
2283. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
2284. podiráča, f. der Mauerbrecher, Dict.- Mik.
2285. podkȃvati, -am, vb. impf. ad podkovati; beschlagen: p. konja, Mur., Mik., Vrt., Levst. (Podk.); vole p., LjZv.; p. škornjice, die Stiefel beeisen, Cig.
2286. podkováč, m. der Hufschmied, Z., Danj.- Mik.
2287. pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.
2288. podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).
2289. podlẹ̑zək, -zka, m. der am Christtage in ein fremdes Haus geht, Rib.- Mik.
2290. 1. podmèt, -mę́ta, m. jako redek močnik, dünnes Mehlmus, Mur., Cig., Jan., Mik., Gor.
2291. podmúliti, -im, vb. pf. 1) unten abstreifen: listje p., C.; — unterjäten: vinograd p., Dol.- Z.; — 2) p. se, finster zu Boden zu schauen anfangen, Dol.- Mik.; podmuljen, tückisch, C.
2292. podmúrljiv, adj. kdor rad podmurjeno gleda, BlKr.; — düster, Mik.
2293. podnják, m. der untere Mühlstein, Cig., BlKr.- Mik.; pọ̑dnjak, Valj. (Rad).
2294. podȏłž, adv. nach der Länge, Rib.- Mik.
2295. podpę́ga, f. = 2. pega, das Bogengerüst für Wölbungen, Z.; — der Pfeiler bei langen Brücken, Rib.- Mik.
2296. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
2297. podpȏłnoma, adv. = popolnoma, Habd.- Mik.
2298. podpornjáča, f. die Stütze, Danj.- Mik.
2299. pǫ́dprda, f. die Wachtel, Mur., Cig., Jan., Mik., (pòdprda) Št.- Erj. (Torb.), Glas., Danj. (Posv. p.), Ščav.- Pjk.; podpȓda, Valj. (Rad).
2300. podprèg, -prę́ga, m. der Gurtriemen bei Saumpferden, Rib.- Mik.

   1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani