Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (1.901-2.000)

  1. oglę̑n, m. ein Stück Kohle, Cig. (T.), C., Mik., Navr. (Let.), vzhŠt.; — tudi: ǫ́glen, kajk.- Valj. (Rad).
  2. oglupíti, -ím, vb. pf. taub machen, betäuben, ogr.- Mik.; — prim. glup 2).
  3. ognèt, -gnéta, m. die Quetschung, Rib., Mik.; eine vom Druck herrührende Schwiele oder Wunde, Polj.
  4. ogníti, ǫ́gnem, vb. pf. 1) biegen, beugen, Cig. (T.), Ščav.- C.; — 2) o. se, aus dem Wege gehen, ausweichen; o. se koga (česa) in: o. se komu (čemu); ne ogni se mojega šatora! Ravn.- Mik.; David se sulici ogne, Ravn.- Mik.; pijanca (pijancu) se ogni s senenim vozom, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se česa, vermeiden, Cig.; ogni se hudobe, Schönl.; tudi: ógniti se, ǫ́gnem se.
  5. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
  6. ognjı̑vọ, n. das Feuerzeug, Jarn., Mik.
  7. ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.- Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec- C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.- C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.- Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
  8. ograję́nəc, -nca, m. zdenec o., ein eingefriedeter Brunnen, Prip.- Mik.
  9. ohǫ́lən, -łna, adj. = ohol, hochmüthig, Mur., Krelj- Mik.; (ohǫ́łən?).
  10. oholı̑ja, f. = oholost, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
  11. ohǫ́lnost, f. = oholost, der Hochmuth, Habd.- Mik., Mur., Cig., Krelj- M.; (ohǫ́łnost?).
  12. ohromẹ́ti, -ím, vb. pf. lahm werden, Mur., Cig., Jan., Pot.- Mik.; — ein Krüppel werden, bresthaft werden, Cig. (T.).
  13. okàn, -ána, m. einer, der große Augen hat, das Großauge, Jan., Mik.
  14. okísniti, -kı̑snem, vb. pf. sauer werden, versauern, Mur.- Cig., Mik., nk.
  15. oklèn, -klę́na, m. das Band, Mik.; — o. v vratu, der Halsrheumatismus, Z.; — prim. okleniti.
  16. oklę̑tva, f. die Verschwörung, Habd.- Mik.
  17. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  18. okobálọ, adv. rittlings: o. sedeti, Levst. (Rok.), Mik., Notr.; — prim. it. a cavallo, Mik. (Et.).
  19. okòł, -kóla, m. 1) eine Umzäunung (für Schweine, Schafe), der Viehhof, Mur., Jan., Danj.- Mik., C. ( Vest.), Trst. (Let.); — ein umzäunter Weideplatz, vzhŠt.; — der eingefriedete Platz um ein Haus herum, SlGor.; — 2) der Umkreis, Mik.; — tudi: ókoł, izgovarja se nav. ókol (ókolj), vzhŠt.
  20. okọ̑livrat, adv. rundherum, ogr.- Mik.
  21. okọ̑livrč, adv. um und um, BlKr., M., Mik., Navr. (Let.); (okoluvrč, BlKr.- DSv.; okolovrč, BlKr.- Let.).
  22. okolo, I. adv. = okoli, herum, Jan., nk.; okolo hoditi, Krelj; — II. praep. c. gen. um — herum, Mik., nk.
  23. okolúš, m. = okoliš, der Umweg, Rib.- Mik.
  24. 1. okrȃk, m. der Schweinsfuß, Habd.- Mik.; bes. der Vorderfuß des Schweines, C.; ókrak, BlKr.- Let.
  25. 2. okrȃk, m. 1) der Froschlaich, Jan., Rib.- Mik.; — 2) der grüne Überzug einer Pfütze, das Wassermoos, Jan., Mik., vzhŠt.; = žabji o., vzhŠt.; potočni o., der Bach-, Wasserfaden (conferva rivularis), Jan., Tuš. (R.); — prim. 2. krak.
  26. okrẹ́mati, -am, vb. pf., Gor.- Mik., C., pogl. okrevati.
  27. 2. okrẹ́niti, -nem, vb. pf. hart, starr, steif werden, Cig., C., Mik.; mast okrene (gerinnt), Cig., Jan.; zemlja okrene od mraza, Z.; erstarren: od mraza okrenejo čebele, Gol.; — okrenjen, erstarrt, Jan. ( nam. okrepel).
  28. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
  29. okrı̑lja, f., Meg.- Mik.; pogl. okrilje 1).
  30. okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)- Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).
  31. olę̑, -ę̑sa, n. = ulje, ein eiteriges Geschwür, Rib.- Mik.
  32. 2. olika, f. = oljika, Mik.
  33. ǫ́ljika, f. der Ölbaum, Cv. (IX. 7.); (olika) Meg., Alas., Cig., Jan., Krelj, Trub.- Mik.; prava o., echter Ölbaum oder die Olive (olea europea), Tuš. (R.).
  34. ǫ́lovọ, n. das Blei, Mur., Jan., Mik.
  35. olȗp, m. die abgelöste Schale von Obst, Rüben u. dgl., Mur., Cig., Mik.
  36. omȃmica, f. die Betäubung, die Ohnmacht, Mur., Cig., Jan., Erj. (Som.); der Schwindel, Habd.- Mik.; prišla mi je neka omamica, Razdrto- Erj. (Torb.); mora človeka vrže v omamico, predno gre nanj, Lašče- Erj. (Torb.); v omamico priti, die Besinnung verlieren, Cig.
  37. omədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad omedleti; 1) (wiederholt) ohnmächtig werden; — verschmachten: od žeje o., Z.; od žalosti o., Jsvkr.; — 2) schmachtend o. heftig nach etwas verlangen; o. na kaj, Ip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.; o. za čim, BlKr.; za večnim žitkom o., ogr.- Valj. (Rad); kdor ima, nagniva (= pije), kdor nima, omedleva, Kras- Erj. (Torb.).
  38. omèj, -mę́ja, m. echter Eisenhut (aconitum napellus), Cig., Tuš. (R.), ogr.- C., Mik.; = modri o., Cv.
  39. omę́la, f. die Mistel, Cig., Jan., Rib.- Mik., SlGor.- Erj. (Torb.); bela o., die weiße Leimmistel (viscum album), Tuš. (R.).
  40. 1. omę̑lje, n. = pečno omelo, Mik.
  41. omę̑tih, m. 1) der Kehrwisch, Jan., C., Danj.- Mik., jvzhŠt.; — 2) der Maurerpinsel, Mur.
  42. omę́vati, -am, vb. impf. ad ometi; klasje o., die Ähren durch Zerreiben entkörnen, Mik.
  43. omẹ́žiti, -im, vb. pf. die Rinde so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; tudi: omẹžíti, Dol.
  44. omiváča, f. der Waschlappen oder der Waschschwamm, Mik.
  45. omládniti, -mlȃdnem, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Mur., C., Danj.- Mik.
  46. omółkniti, -mȏłknem, vb. pf. 1) = obmolkniti, verstummen, Jan.; — 2) einschlafen (von den Gliedern des Körpers): roke so mi omolknile, Dol.- Mik.
  47. omŕsniti se, -mȓsnem se, vb. pf. die Faste brechen, Z., Mik.; — sich letzen, Ip.- Mik.
  48. omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
  49. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
  50. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
  51. onȃ, pron. = 2. oni, one, Mik.
  52. ȏnda, adv. = ondaj, Cig., Jan., Mik.
  53. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
  54. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
  55. ȏndẹj, adv. dort, Mik.
  56. ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
  57. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
  58. onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
  59. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
  60. ònti, adv. = anti, C., Mik., vzhŠt.; onti pa (ontipa), ja freilich, allerdings, SlGor.- C.
  61. ontipà, adv. = onti pa, C., Mik.
  62. onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Vreme, Hrušica, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. [Rad]).
  63. opȃnka, f. = opanek, Cig., Jan.; — eine Art Schnürschuh, Mur., Mik.; — niederer Bundschuh, Mariborska ok.- Kres; — tudi: der Holzschuh, Mariborska ok.- Kres, KrGora- Levst. (Rok.).
  64. opȃst, f. eine mit Schnee bedeckte Bergspitze, Jan., Cig. (T.), Mik.
  65. opę̑ka, f. der gebrannte Ziegel, der Backstein, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., nk.
  66. opę̑rnica, f. 1) die Krücke, Jan., Danj.- Mik.; — 2) die Stemmleiste, Jan.; — 3) das Geländer, Jan.
  67. opíjati, -am, vb. impf. ad opiti, = opivati; 1) betrunken machen, o. se, sich betrinken, Habd.- Mik., LjZv.; — 2) o. koga, auf jemandes Kosten trinken, Cig.
  68. opikáča, f. eine mit dem oberen Ende in die Erde gesteckte Rebe, Mur., Mik.
  69. opı̑kce, adv. senkrecht, C., Mik.
  70. opláti, -pǫ́ljem, vb. pf. mit der Wanne reinigen, ausschwingen, Cig., Mik., Notr.
  71. opletẹ̑la, f. der Haarzopf, Meg.- Mik.
  72. opółzəł, -zla, adj. schlüpfrig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; opolzla riba, Dict.- Mik.; opolzla pot, Jurč.
  73. opółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, abglitschen, Dict., Jan., Mik., C.; — ausfallen: lasje iz glave opolznejo, Dalm., (= o. se, Dict.).
  74. opǫ̑na, f. 1) der Vorhang, Mik., Bes.; — die Wandbekleidung, Cig.; — 2) eine Kette, die Bäume nach der Rundung zu messen, die Spanne, V.-Cig.
  75. opravílọ, n. 1) das Geschäft oder die Beschäftigung, die einem obliegt; to ni mojega opravila, Met.- Mik.; to ne spada v moje o. (in mein Fach), Cig.; to je tvoje opravilo, das ist deines Amtes, Cig.; ves je v opravilih, er lebt dem Geschäfte, Cig.; o. imeti s kom (čim), mit jemandem (etwas) zu thun haben, Cig.; opravila komu da(ja)ti, jemandem Beschäftigung geben, Cig.; die Function, Cig., Jan., DZ.; cerkveno o., die kirchliche Function, der Gottesdienst; pravno o., ein Rechtsgeschäft, DZ.; kupčijsko o., ein Handelsgeschäft, DZ.; — 2) = oprava, der Anzug, Dol.- Cig., Dalm.
  76. oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.- Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
  77. 2. oprę́sti, -prę́dem, vb. pf. umsinken, zusammensinken, Cig., Jan.; od strahu o., Bes.- C.; od slabote o., Gor.- Mik.; od lakote o., Glas.; — zugrunde gehen, Cig., Jan.; živina je opredla, Ravn.; — fallen: Benetke bodo opredle, Vod. (Izb. sp.); opredel je, er ist mit seinem Vermögen fertig, Cig.; es ist aus mit ihm, Bes., Kr.
  78. opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).
  79. opríčən, -čna, adj. gegenwärtig, Trub.- Mik.
  80. oprı̑šč, m. der Ausschlag, Mik., Roče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  81. opȓvič, adv. = prvič, Mur., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  82. opuče, f. pl. das Gerede, Mik.; die Plauderei, Kor.- Z.; ( nam. lopuče, prim. lopotati?).
  83. opuhávati, -am, vb. impf. = opuhovati; anblasen, Habd.- Mik.
  84. oráča, f. die Pflugschar, Habd.- Mik., C.; — der Haken- oder Wendepflug, Cig.
  85. orálọ, n. 1) der Pflug, Cig., Jan., Kor., Kamnik, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — der Halbpflug, Mur., Mik.; — 2) = oral f. 3), das Joch, nk.
  86. origáš, m. = orjaš, Mik., Valj. (Rad).
  87. órja, f. das Ackern, Mur., Mik.; ob orji, zur Zeit des Ackerns, Cig.
  88. orjáš, m. der Riese, C., Mik.
  89. orǫ̑d, m. das Werkzeug, Mur., Cig., Jan., Mik.
  90. orokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik.; — dete orokuje vse od roditeljev, ogr.- Valj. (Rad); — prim. orok.
  91. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  92. ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
  93. osádniti, -sȃdnem, vb. pf. aufreiben: o. konja, Habd.- Mik.
  94. osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
  95. osę̑bək, -bka, m. 1) das Individuum, C.; — die Individualität, C.; — 2) das Subject ( gramm.), Jan.; — 3) der Besitzer einer kleineren Hube, Mik.; der Halbhüfner, Bes.
  96. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
  97. osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
  98. osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
  99. 1. ǫ̑səc, -sca, m. die Distel, Jarn., Mik., Savinska dol.; die Feldscharte (cirsium arvense), Cig., Cerknica ( Kr.)- Erj. (Torb.), Josch; — prim. octek, osat.
  100. osẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. osiveti, Habd.- Mik., C.; — prim. sed, grau.

   1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA