Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (1.815-1.914)

obrsáča, f. = obrisača, vzhŠt.- Valj. (Rad), Mik.
obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
obrȗs, m. das Abwischtuch, die Serviette, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
obȓva, f. = obrv 1), Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Z.).
obsẹ̑na, f. 1) die Beschattung, Mik.; — 2) die Blendung, Cig. (T.); — die Bezauberung, Mik.; — 3) = pošast, C.
obsenę̑tba, f. die Verzauberung, Mik.
obsenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. verzaubern: coprnice znajo človeka obsenetiti, BlKr.- Mik.; — o. se, sich entsetzen, BlKr.- M., C.; (obsẹnę́titi?).
obsíniti, -sı̑nem, vb. pf. = obseniti, bescheinen, Mik.
óbsok, m. die Untersuchung, Habd.- Mik.; — prim. hs. sok, der Ausfinder.
obšírən, -rna, adj. etwas breit, Mik.; obširna obleka, Z.; — umfangreich, Cig., Jan.; ausführlich, weitschweifig, Cig., Jan., nk.; ( rus.).
óbšva, f. die Verbrämung, der Aufschlag bei Uniformen, Jan., C., Mik.
obšvávati, -am, vb. impf. = obšivati, Habd.- Mik.
obȗča, f. die Fußbekleidung, Habd.- Mik., BlKr., Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), ogr.- C.
obútẹł, f. die Fußbekleidung, die Beschuhung, Habd.- Mik., Jan., C., nk.
obútẹla, f. = obutel, Mik.
obȗtəv, -tve, f. die Beschuhung, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.
obuvák, m. der Stiefelanzieher, der Stiefelhaken, Mur., Danj.- Mik.
ǫ́cəł, -cla, m. der Stahl, Mur., Mik., vzhŠt.
ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.- Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἄτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
ocę́rjanje, n. die Grimasse, Habd.- Mik.
ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.- Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.- Mik., Npes. ( Goriš.)- LjZv.; acc. óčo, Trub.- Mik.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.- Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.- Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.- Mik.; očę̑ve, ogr.- Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.- Mik.; — (ocja, Ben.- Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja ( prim. Oblak Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
očéhati, -am, vb. pf. = očesati, Habd.- Mik.
óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
očı̑nək, -nka, m. očinki = občinki, Dict.- Mik., Cig.
očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
očivẹ̑st, adj. 1) offenbar, Habd.- Mik.; — 2) očivesto, frei, offen, C.
očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
očuh, m. = očih, očim, Mur., Mik., ZgD.
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
odȃvi, adv. = davi, Dol.; — gerade zuvor, Danj.- Mik.
odbẹ̀g, -bẹ́ga, m. der Ueberläufer, Habd.- Mik.
oddávati, -am, vb. impf. ad oddati; = prodajati, (odavati) Mur., vzhŠt.- M., Mik.
oddẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. abdecken, Mik.
oddọ̑jče, -eta, n. 1) das abgespente Kind, M.; — 2) das Spanferkel, (odojče) Mur., Cig., Mik.
oddọ̑jək, -jka, m. das Spanferkel, (odojek) Mur., Cig., Jan., Mik.
oddrugec, adv. = oddrugod, C., vzhŠt.- Mik.
oddȗha, f. das Ausschnaufen, Habd.- Mik.
odduhávati, vb. impf. athmen, Habd.- Mik., ogr.- C.; tudi: o. se, Habd.
odẹ́tẹł, -tẹli, f. die Hülle, das Gewand, Trub., ogr.- Mik.; die Decke, die Bettdecke, Dict., Krelj, Trub., Dalm.
odẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. bekleiden, umhüllen, Cig., Jan.; on je nje odel s kožo, Dalm.; o. se z listjem, sich belauben, Jan.; mit einer Decke bedecken, zuhüllen, zudecken; o. bolnika z gorko odejo; — pomni: odẹvèn, Rib.- Mik., poleg: odet.
odẹ̀v, -dẹ́va, m. die Bedeckung, Met., Mik.
odẹ̑vka, f. die Hülle, die Decke, Cig., Volk.- M., ogr.- Mik.
odhǫ̑dək, -dka, m. 1) = odhod, Dict.- Mik.; — 2) odhodki, die Auslagen; dohodki in odhodki, C.
odję́kniti, -ję̑knem, vb. pf. wiederhallen, Mur., C., Mik.; vzdih votlo odjekne od sten, Erj. (Izb. sp.).
odklẹ̑, adv. seit wann? von welcher Zeit an? Mur., C., Levst. (Sl. Spr.), Mik.
odkojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Jan., ogr.- Mik.
odlahkǫ̑ča, f. die Erleichterung, Mik.
odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
odləgníti, -lágnem, (-legnem), vb. pf. = odleči 2), leichter werden, nachlassen, Mik.
odlǫ̑ka, f. der Entschluss, die Entschließung, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Navr. (Spom.); die Bestimmung, C., Slom.
odmȃtati, -am, vb. impf. ad odmotati; = odmotavati: nit se je odmatala, Prip.- Mik.
odménje, n. das Hinwegnehmen (ereptio), Dict.- Mik.; — prim. oteti.
odmẹ́ti, -dmẹ̑m, (-mẹ̑jem), vb. pf. antworten, Mik.; o. se, wiederhallen, C.; hrib se je odmel, C.; o. se, (auf einen Ruf) sich melden, Buče ( Št.)- C.; — nam. oddmeti, prim. odmevati.
odned, adv. = odonod, ogr.- Mik.
odobẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. mit dem Essen, der Mahlzeit (obed) fertig werden, Cig., C., Mik.
odọ̑jče, -eta, n., Mur., Cig., Mik., pogl. oddojče 2).
odọ̑jek, -jka, m., Mur., Cig., Jan., Mik., pogl. oddojek.
odolati, -am, vb. pf. o. čemu, überwinden, bewältigen ( z. B. eine schwere Arbeit), Dol.- Mik.; = zadostiti: o. pravičnim željam, BlKr.- Navr. (Let.); — prim. odoleti.
odpę̑rati, -am, vb. impf. = odpirati, Mur., Pot.- Mik.
odpojénje, n. die Verjagung, die Verscheuchung, Dict.- Mik.
odràs, -rása, m. ( nam. odrast), der Spross, die Pflanze, ogr.- Mik.
odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
ǫ́driga, f. das Hängebett, jvzhŠt.; = pl. odrige, Mik.; (odrge), SlGor.- C.; prim. oder.
1. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsijati; widerstrahlen, reflectiert werden, Jan., Cig. (T.), C., Mik., nk.; od stene odseva, Kr.; (= o. se, Vrt.).
odslíšati, -slı̑šim, vb. pf. nicht erhören, abweisen, Mik.
odsójən, -jna, adj. den Sonnenstrahlen nicht ausgesetzt, absonnig, Jan., Mik.; — prim. osojen.
odšę̑stək, -tka, m. = odhod, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
odtec, adv. = odtod (iz: od ted-c), ogr.- Mik.
odvečę̑rka, f. 1) der Nachmittag, C., Mik.; — 2) das Nachmittagsmahl, die Jause, Mur., C.
odvẹ̑tək, -tka, m. 1) die Nachkommenschaft, ogr.- Mik.; ni mu porodila odvetka, Navr. (Let.); — der Erbe, Mur., ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Erbe, Jan.; reče tedaj očetu: dajte mi, kolikor se vam zdi, da je moj odvetek, Npr.-Krek.
odvẹ̑tnica, f. die Fürsprecherin, C., rokopis 15. stol.- Mik.
odvèz, -vę́za, m. das Losbinden, Habd.- Mik.
odvlȃka, f. der Verzug, Habd.- Mik., Cig.
odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
odzája, adv. = odzadaj, Cig., Mik.; Jaz pa le odzaja Kimam in kosim, Npes.-Vraz.
ogávən, -vna, adj. herb, Mur.- Cig., Jan., Mik.; — ekelhaft ( n. pr. o premastnih jedeh), C.; scheußlich, Mur.- Cig., Jan.; gizdav človek je sam na sebi ogaven, Št.
ogíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad ogniti; 1) beugen ( phys.), Cig. (T.); — 2) o. se koga, česa (komu, čemu), ausweichen, meiden, žena se moža ogiblje; pijancem na cesti se o.; o. se hudih tovaršij, Mik.; — II. ogíbati, -bam, -bljem, vb. pf. rege machen, Cig.
ogladẹ́ti, -ím, vb. pf. hungrig werden, Prip.- Mik., ogr.- C.
oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
oglȃvnik, m. 1) die Halfter, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ., Dalm.; — 2) die Kappe, der Kappenring, Cig.
oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.
oglę̑n, m. ein Stück Kohle, Cig. (T.), C., Mik., Navr. (Let.), vzhŠt.; — tudi: ǫ́glen, kajk.- Valj. (Rad).
oglupíti, -ím, vb. pf. taub machen, betäuben, ogr.- Mik.; — prim. glup 2).
ognèt, -gnéta, m. die Quetschung, Rib., Mik.; eine vom Druck herrührende Schwiele oder Wunde, Polj.
ogníti, ǫ́gnem, vb. pf. 1) biegen, beugen, Cig. (T.), Ščav.- C.; — 2) o. se, aus dem Wege gehen, ausweichen; o. se koga (česa) in: o. se komu (čemu); ne ogni se mojega šatora! Ravn.- Mik.; David se sulici ogne, Ravn.- Mik.; pijanca (pijancu) se ogni s senenim vozom, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se česa, vermeiden, Cig.; ogni se hudobe, Schönl.; tudi: ógniti se, ǫ́gnem se.
ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
ognjı̑vọ, n. das Feuerzeug, Jarn., Mik.
ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.- Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec- C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.- C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.- Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
ograję́nəc, -nca, m. zdenec o., ein eingefriedeter Brunnen, Prip.- Mik.
ohǫ́lən, -łna, adj. = ohol, hochmüthig, Mur., Krelj- Mik.; (ohǫ́łən?).
oholı̑ja, f. = oholost, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
ohǫ́lnost, f. = oholost, der Hochmuth, Habd.- Mik., Mur., Cig., Krelj- M.; (ohǫ́łnost?).
ohromẹ́ti, -ím, vb. pf. lahm werden, Mur., Cig., Jan., Pot.- Mik.; — ein Krüppel werden, bresthaft werden, Cig. (T.).
okàn, -ána, m. einer, der große Augen hat, das Großauge, Jan., Mik.
okísniti, -kı̑snem, vb. pf. sauer werden, versauern, Mur.- Cig., Mik., nk.

1.315 1.415 1.515 1.615 1.715 1.815 1.915 2.015 2.115 2.215

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA