Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (1.615-1.714)

  1. nȃpak, adv. 1) verkehrt; — unrecht; n. storiti, nicht recht thun; ne godi se mu n., es geht ihm nicht schlecht; — 2) schief, Habd.- Mik., Dict.
  2. napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
  3. napę̑ra, f. 1) das Gefüge, der Radspeichen, Cig., Mik.; — 2) der Ansatz bei einem Geflechte, das Gerippe, Ist.- Erj. (Torb.).
  4. napę̑tce, adv. von ungefähr, zufällig, Habd.- Mik., C.; ( nam. napetice, Mik.); — prim. napetiti se.
  5. napı̑tək, -tka, m. 1) der Trunk, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; n. vode, vina, Cig., Valj. (Rad); — 2) = napitnica 1), V.-Cig., Jan., C.
  6. naplodíti, -im, vb. pf. durch Zeugung vermehren, C., Z.; n. se, sich durch Zeugung vermehren, Z.; gosenice se naplodijo, ogr.- Mik.
  7. naprstnják, m. der Fingerhut, BlKr.- M., Mik.
  8. napuhávati, -am, vb. impf. ad napuhati; — n. se, sich aufblähen, Habd.- Mik.
  9. napúhniti, -pȗhnem, vb. pf. aufblasen, aufblähen, Mur.; — n. se, aufgebläht werden, schwellen, Cig., Mik.; — n. se, hochmüthig werden, Z.; napuhnjen, aufgeblasen, hochmüthig, Mur., Cig.
  10. napúšiti, -pȗšim, vb. pf. aufblasen, aufschwellen machen, C.; — n. se, aufschwellen, Trub.- Mik.; ustnice se napušijo, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  11. nàr-, praef. = naj- (v sestavah s komparativom v izražanje superlativa), na zapadu; (iz: na-že, Mik.); v novejši knjigi se sploh rabi le: naj-.
  12. narámən, -mna, adj. auf den Schultern befindlich, auf denselben getragen: narȃmni koš, der Rückenkorb, Mik., Dol., Jurč.
  13. náras, m. = narast, ogr.- Mik., Valj.
  14. narásəc, -sca, m. = merjasec, neresec, Mik., Navr. (Let.), Zora, nárasəc, Levst. (Rok.).
  15. nárav, f. 1) die Natur, das Naturell, die Gemüthsart, Mur., Cig., Jan., Zv., nk.; — die natürliche Beschaffenheit, Cig. (T.); — 2) = natura, Habd.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig.; Cela narav nas uči: Vsemogočen Bog živi, Danj.- Valj. (Rad).
  16. naráziti, -rȃzim, vb. pf. ein wenig aufritzen: n. si rano, Z.; leicht verletzen, Dol.- Mik.
  17. narẹ́kavica, f. das Klageweib bei Leichen, Habd.- Mik.
  18. narǫ̑č, m. 1) kolikor je moči enkrat na rokah nesti, Hal.- C.; n. sena, Z.; — 2) = naročaj 1), Mur., Mik.
  19. nárokva, f. 1) das Armband, Habd.- Mik., Jarn., Mur.; der Armschmuck, C.; — 2) der Handschuh des Schusters, C.
  20. naskórən, -rna, adj. baldig, ogr.- Mik., C.
  21. nasnúbiti, -im, vb. pf. 1) anwerben, Mur.; n. potepuhov, Ravn.- Mik.; — 2) n. se, das Werben satt bekommen.
  22. naspọ̑li, adv. = naspolu, BlKr.- Mik.
  23. naspoštováti se, -ȗjem se, vb. pf. genug ehren: ne more se ga dosti naspoštovati in načuditi, er kann ihn nicht genug verehren und bewundern, Ravn.- Mik.
  24. nasrẹ̀d, praep. c. gen. = na sredi, sredi, mitten in, Mik.
  25. násteł, m. = nastil, Mik., Valj. (Rad); (nástəł, -stla, vzhŠt.).
  26. nástor, adv. n. komu, jemandem zum Possen, Cig., BlKr.- M., Mik.; trotz: n. našemu milemu podnebju, Nov.; n. prizadevi, Nov.
  27. nástorən, -rna, adj. trotzig, Dol.- Mik.; boshaft, Svet. (Rok.), BlKr.; verletzend, beleidigend, M.
  28. nástornost, f. 1) die Anfechtung, die Nachstellung: odvrni od njega vse nastornosti sovražnika, Kremp.- Mik.; tatske nastornosti, kajk.- Valj. (Rad); — das Ungemach, C.; — die Gefahr, C.; — 2) der Trotzsinn, die Bosheit, BlKr.- Cig.
  29. nastrȃnka, f. das Kebsweib, Cig., Mik.
  30. nasúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. in einer gewissen Menge aufschütten; n. prsti, zrnja, žita; n. peska po cestah; — n. mernik z vrhom, den Scheffel gegupft voll schütten; Polno zibko je d'narjev nasul, Npes.- Mik.
  31. našę̑stək, -tka, m. die Erfindung, C., Mik.; ( prim. našest, gefunden, ogr.- C.).
  32. nášəv, -šva, m. = našiv, Habd.- Mik.
  33. natakáč, m. der Mundschenk, Mur., Mik.; der Kellner, Mur.
  34. natę́čən, -čna, adj. lästig, Cig., Mik., Gor., Ig.
  35. nategováti, -ȗjem, vb. impf. ad nategniti; 1) anziehen; dehnen; — n. uro = navijati uro, die Uhr aufziehen, Rez.- Mik.; — 2) genug zukommen lassen, befriedigen: požrešnemu človeku ni moči nategovati, M.
  36. nátən, -tna, m. = naton, Mik.
  37. natépsti, -tépem, vb. pf. 1) gehörig abprügeln; — 2) eig. durch Schlagen zusammenbringen: n. si na glavo, sich etwas aufbürden, aufladen; n. se, in einer gewissen Menge sich ansammeln, zusammenlaufen; ljudi celo druhal se je nateplo, Met.- Mik.; natepla se je velika množica, Cig.; — 3) n. se, sich voll essen; n. se dobrih rib in druge jedi, Krelj; — 4) beschmutzen: s prahom natepen, Vest.; — 5) anstecken, n. se, angesteckt werden: natepen s kužno boleznijo, C.
  38. natìč, -tíča, m. der Stecken, die Stange, der Ast, an dem Erbsen o. Bohnen emporranken, das Steckreis, die Bohnen-, Erbsenstange, Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; tudi: nátič, -tíča, Notr.
  39. nátrv, m. der Pfad in den Bergen, Mik.
  40. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
  41. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  42. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
  43. navijáč, m. der Uhrschlüssel, Mik.
  44. navlàšč, adv. = nalašč, Cig., C., Mik.; n. iskati močna vina, Jsvkr.; — tudi: nȃvlašč.
  45. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
  46. navóliti se, -vǫ́lim se, vb. pf. überdrüssig werden: n. se česa, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Mik., Dol.- Erj. (Torb.), SlGor., jvzhŠt.
  47. navzọ̑čən, -čna, adj. vorliegend, gegenwärtig, anwesend, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., nk.; — augenfällig, C.; ( nav. nazočen).
  48. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
  49. návzrit, adv. rücklings, Volk.- M., ogr.- C.; (tudi: navzrt, nazrt, nazdrt, ogr.- Mik.).
  50. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  51. naznȃk, adv. rücklings, Mur., Mik.; n. pasti, ležati, SlGor.
  52. názrit, adv. = navzrit, Mur., ogr.- Mik.; (tudi: nazrt, Mur., Mik.).
  53. nažaríti, -ím, vb. pf. entzünden ( fig.), M.; aufbringen, ogr.- C., Mik.
  54. nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
  55. nečàs, -čása, m. die Unzeit, Guts., V.-Cig., Mur., Zora; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig., Ravn., Mik.; v nečas, Cig. (T.).
  56. nečȃst, f. die Unehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; v nečast pasti, Škrinj.- Valj. (Rad).
  57. nečistǫ̑ča, f. die Unreinlichkeit, Vrt., Zora, Krelj; — die Unkeuschheit, Mik.
  58. nedẹ̑ł, -dẹ́la, m. der Feiertag, Kor.- Cig., Jan., Mik., Rož.- Kres.
  59. nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
  60. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
  61. nedǫ̑žje, n. die Unpässlichkeit, Guts., Mik.
  62. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
  63. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
  64. negòd, -góda, m. die Unzeit, Mik.
  65. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
  66. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
  67. nejẹ́dčən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Cig., Mik.; — 2) = neješčen 2), lästig, Cig.
  68. nejẹ́ščən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Mik.; — 2) lästig, Cig., M.
  69. nẹ́kšən, -šna, adj. = neki, Mik., Štrek., Dol.
  70. nẹ̑m, nẹ́ma, adj. 1) stumm, Guts., V.-Cig., Jan., nk.; nemo živinče, Mik.; — 2) dumm, unvernünftig, C.
  71. nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
  72. nemarnè, -ę́ta, m. der Faulenzer, Mur., Mik., Kr.
  73. nẹmčák, m. ein schlecht deutsch sprechender Slovene, Valj. (Rad), Danj.- Mik.
  74. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
  75. nemọ̑čica, f. die Schwäche, Rib.- M., Mik.
  76. nenavídən, -dna, adj. missgünstig, neidig, Mur., ogr.- Mik.; žena je bila nenavidna pastorki, kajk.- Valj. ( Kres).
  77. nenavı̑st, f. die Missgunst, der Neid, Mur., Mik.; — der Hass, Dalm.; — die Gehässigkeit, Jan.
  78. neokǫ́rən, -rna, adj. hartnäckig, ogr.- Mik.; ungehorsam, C.
  79. nepravíca, f. die Ungerechtigkeit, das Unrecht, Mur., Cig., Jan., Mik.; neprávica, ogr.- Valj. (Rad).
  80. neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.- Mik., Vest., Raič ( Let.).
  81. neprestȃnoma, adv. unaufhörlich, Hal.- C., ogr.- Mik.
  82. nepríličən, -čna, adj. unpassend, unschicklich, Dict., Cig., Jan.; — ungelegen, unbequem, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — unangenehm, Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  83. neprístən, -tna, adj. unecht, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; neprı̑stni oča, der Stiefvater, Mur., Mik.; nepristna mati, die Stiefmutter, Mur., Z.
  84. nerẹ́səc, -sca, m. = merjasec, der Eber, Meg., Cig., Dol.- Mik., Vreme- Erj. (Torb.).
  85. nerẹščák, m. = neresec, Dol.- Mik.
  86. nerósəc, -sca, m. = neresec, Prip.- Mik., Valj. (Rad), Zora.
  87. neróstəc, -tca, m. = neresec, Prip.- Mik., C.
  88. nesítən, -tna, adj. unersättlich, Mur., Mik., Krelj; nesiten požrih, Dalm.; nesitna lakomnost, Kast.
  89. nesı̑tnež, m. der Unersättliche, der Nimmersatt, Mur., Mik.
  90. nesprę̑t, f. die Ungestalt, ein missgestalteter Mensch, BlKr.- Mik.
  91. nestȃjati, -jam, -jem, vb. impf. mangeln, fehlen, Dict., C., Mik.; ausgehen, zuende gehen, Cig., Jan.; — prim. hs. nestajati.
  92. nestȃnoma, adv. unaufhörlich, ununterbrochen, C., ogr.- Mik.
  93. nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci- Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
  94. nę́šəlj, -šlja, m. = nešlej, Poh.- C., Mik.
  95. nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
  96. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
  97. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
  98. neȗrnik, m. 1) der Unglückliche, der Unglückselige, Mur., Mik.; — 2) der Wildbach, der Gewitterbach, Jan., M., Preš.
  99. neužítovən, -vna, adj. karg, Cig., Mik.
  100. nevaljánka, f. ein nichtsnutziges Weib, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — hs.

   1.115 1.215 1.315 1.415 1.515 1.615 1.715 1.815 1.915 2.015  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA