Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (1.401-1.500)

  1. mę̑reš, m. = merež, der Messer, Danj.- Mik.
  2. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
  3. 1. mésti, métem, vb. impf. fegen, kehren, Mur., Cig., Mik.
  4. 2. mésti, métem, vb. impf. 1) werfen: metite, werfet, Trub.- Mik.; — 2) mete, sneg mete, es schneit, es ist ein Schneegestöber; s snegom mete, SlN.; (tudi: méde; mede ali sneži, Vrtov. [Km. k.]).
  5. mẹ́stọ, praep. c. gen. = namesto, anstatt, Jan., Mik., nk.
  6. mę̑stva, f. der Schnürschuh, Jan., BlKr.; mestve, die Schnürschuhe, die Bundschuhe der Männer aus Leder, Habd.- Mik., BlKr.; m. na zaplete, Mik. (Et.).
  7. 2. meščáti, -ȃm, vb. impf., Jan., Mik., nam. mehčati.
  8. məščevȃnje, n. = maščevanje, Jan., Trub.- Mik.
  9. məščeváti, -ȗjem, vb. impf. = maščevati, Trub.- Mik.
  10. mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
  11. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
  12. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
  13. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  14. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  15. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  16. mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.- C., Dol.; tudi: mę́zdra.
  17. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
  18. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
  19. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
  20. mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).
  21. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
  22. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
  23. mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  24. mę̑zra, f. = mezdra, Cig., Jan., Mik.
  25. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
  26. məžgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blinzeln, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Mik.
  27. məžı̑rək, -rka, m. mežirki se mi delajo, es wird mir dunkel vor den Augen, C., Mik.
  28. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
  29. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  30. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  31. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  32. mìčikən, -kna, adj. sehr klein, Mik.
  33. mı̑g, m. der Augenwink, Cig., M., C., ogr.- Mik.; der Augenblick, Mur., Cig.
  34. mı̑gavt, m. ein unruhiger Mensch, Mik.
  35. migljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnell hinundherbewegen: z očmi m., blinzeln, Cig., Mik.; — z repom m., wedeln; — 2) in zitternder Bewegung sein, flimmern, schimmern; pred očmi mi miglja; zvezde migljajo na nebu; — 3) wimmeln.
  36. migljenka, f. der Flitter, Jan., Mik.
  37. mı̑hən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.- Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.
  38. mı̑kar, -rja, m. der Hechler, Goriš.; — der Seiler, Mik.
  39. mı̑karica, f. die Hechlerin, Goriš.; — die Seilerin, Mik.
  40. mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče- Levst. ( Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.
  41. mı̑ł, -ı̑, f. = mel, f. mergelartige Erde, Rib.- Mik.; (mı̑ł, m., Valj. [Rad]).
  42. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
  43. milostínja, f. das Almosen, Mur., Cig., Jan., Mik.; v pušico milostinjo dajati, Zv.
  44. milostívən, -vna, adj. = milostiv, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  45. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
  46. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  47. mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.- Trst. (Let.), Nov.
  48. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  49. mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
  50. mísati se, -am se, vb. impf. = misiti se, Mur., Mik.
  51. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  52. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  53. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  54. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
  55. mitár, -rja, m. 1) der Lohnhirt, der Gemeindehirt, Jarn., Mik.; — 2) der Zolleinnehmer, Cig., Jan., DZ.; der Mauteinnehmer, Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
  56. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  57. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  58. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
  59. mižàv, -áva, adj. = mežav, Mik.; mižavo gledati, Jurč.
  60. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
  61. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
  62. mládən, -dna, adj. mürbe, weich, Z., Mik.; mladno sadje, Dol.
  63. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  64. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
  65. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
  66. mladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Meg.- Mik., Mur., Jan., C.
  67. mladlẹ̑tje, n. = mladoletje, Meg.- Mik., Mur., Jan.
  68. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
  69. mlȃjše, -eta, m. der Nachkomme, Mur., Danj.- Mik.; (= družinče, Mur.).
  70. mlámol, m. der Abgrund, die Kluft, Z., Mik.; črez le-to vse je mej nami ino vami velik utrjen mlamol, Trub.; = prepad, Dalm.; — ( das Chaos, Jan., Valj. [Rad]).
  71. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
  72. mláta, f. = mlato, Mur., Mik.
  73. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
  74. mlátọ, n. die Malztreber, Guts., Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.
  75. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
  76. mlẹ́dən, -dna, adj. 1) abgemagert, eingefallen, Habd.- Mik., Cig.; — 2) = omleden, fade schmeckend: mledna hrana, Cv.; — prim. medel.
  77. mlénje, n. = mletje, Mur., Cig., Jan., BlKr.- Mik.
  78. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  79. mlẹ̑v, -ı̑, f. das Mahlen, Mur., Jan., Mik., Svet. (Rok.); moka od prve mlevi, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; dobra m., Dol.
  80. mlẹ̑z, -ı̑, f. die Biestmilch, Mik.
  81. mlẹ́zga, f. der Koth, Dol.- Mik.
  82. mlẹ̑zva, f. die Biestmilch, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Dol., Polj.
  83. mnẹ́ti, mním, vb. impf. = meniti, meinen, Meg., Trub.- Mik.; — mni se mi, = zdi se mi, Zv., LjZv.
  84. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  85. močę́r, -rja, m. der Sumpf, C., Mik.
  86. močeròł, -ǫ́la, m. = močerad, Dalm.- Mik.
  87. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
  88. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  89. močvár, m. der Morast, der Sumpf, Habd.- Mik., Cig. (T.), ogr.- C.
  90. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  91. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  92. mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.- C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče- Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.- Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
  93. 2. modríca, f. 1) die Bläue ( z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.- M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.- Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).
  94. modríš, m. die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Mur., Danj.- Mik., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.
  95. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  96. mójəc, -jca, m. mojci, die Meinigen, Cig., Jan.; Hit'te mu mojci glavo vzet, Npes.- Mik.
  97. mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.- M.
  98. 2. mǫ́ka, f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.- Mik., Št. ob hrv. meji- Vest. I. 121.
  99. mokosẹ̑vka, f. = pustolka, der Thurmfalke (Wannenweher, Wiegweihe, Windwachel, falco tinnunculus), Št.- Cig., Jan., Mik., Celje- C.
  100. mokrǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, die Nässe, ogr.- Mik., Valj. (Rad).

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA