ov=Mik. (115-214)

115. 1. bráč, m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
116. brádast, adj. = bradat, Mur., Mik.
117. bradatę́ti, -ím, vb. impf. den Bart bekommen, Habd.- Mik.
118. brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
119. brȃdlja, f. die breite Zimmerhacke, die Bartaxt, Cig., Jan., Mik.
120. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
121. brámbovski, adj. Landwehr-, Mik., nk.; brambovske pesni, Landwehrlieder, Vod. (Pes.).
122. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
123. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
124. brángarica, f. = branjevka, Mik.
125. branı̑tvọ, n. = branitev, Habd.- Mik.
126. brȃnja, f. die Falte, Cig., Jan., Mik.; — prim. nabrati.
127. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
128. branovlàk, -vláka, m. = branovlek, Mik.
129. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
130. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
131. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
132. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
133. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
134. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
135. brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
136. bravè, -ę́ta, n. ein Stück Mastvieh, Mur., Danj.- Mik.
137. bravı̑nski, adj. 1) Schöpsen-: bravinsko pleče, Habd.- Mik.; — 2) Schweins-, C.
138. brbòt, -óta, m. 1) das Brodeln, C.; — 2) das Stottern, das Stammeln, Mik.; — das Geplauder, Medv.- M.
139. brdȃk, -dkà, adj. = brdek, Goriš.- Vrt., Ben.- Mik.
140. bŕdast, adj. hügelicht, bergig, Mur., Cig., Jan., C., Mik.
141. brdı̑t, adj. = bridit, scharf, Rib.- Mik.; nož je brdit, Z.
142. brdíti, -ím, vb. impf. = briditi, spitzen, schärfen, wetzen, C., Z., Rib.- Mik.
143. brebírnast, adj. schotterig, Rib.- Mik.
144. brę́havt, m. = brehavec, Mik.
145. 1. brę̑nka, f. die Maultrommel, Cig., Mik.
146. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Kras- Erj. (Torb.).
147. brezbòg, -bǫ́ga, adj. gottlos: hčerka brezboga, Npes.- Mik.
148. brẹzdẹ́ti, -í, vb. impf. = brezeti, Dol.- Mik.
149. brẹzẹ́ti, -í, vb. impf. brezí, es wird Tag, Dol.- Mik.; solnce za goro brezi, Mik. (Et.); — prim. breckati.
150. brẹ̑zməc, -məca, m., Mur., Mik.; pogl. presnec.
151. brezotrǫ́kinja, f. kinderloses Weib, Danj.- Mik.
152. brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.
153. brẹ́zovica, f. 1) der Birkensaft, Cig., Jan., C.; — 2) = brezovka 1), Mur., C., Mik.
154. brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.
155. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
156. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
157. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
158. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
159. brı̑ja, f. die Bitterkeit, C., Mik.; — prim. bridek.
160. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
161. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
162. brísa, f. das Wischtuch, Cig., Mik.; das Handtuch, Gor.
163. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
164. brı̑tvọ, n., Danj.- Mik.; pogl. britva 1).
165. brjȗzga, f. der schmelzende Schnee auf den Straßen, Rib.- Mik.
166. brkȃvka, f. die Ratsche, Dict., C., Mik.; — prim. 2. brkati.
167. 2. bŕkniti, bȓknem, vb. pf. = tekniti: nič mu ne brkne, Gor.- Mik.
168. 1. bȓlez, m. = brglez, Mik.
169. bŕnkati, bȓnkam, vb. impf. 1) = brenkati, Mik.; — 2) sticheln, C.
170. brǫ́čiti, * -im, vb. impf. mit der Färberröthe färben: b. jajca, Cig., Mik.; roth färben: s krvjo b., C.
171. brodíšče, n. 1) die Furt, Mik.; — 2) die Ueberfuhr, Cig.; brodišča ali brodi, DZ.; — 3) die Anlände, Mur.; der Hafenplatz, Cig.
172. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
173. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
174. brozdáti, -ȃm, vb. impf. = brozgati, Cig., Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! Vod. (Izb. sp.).
175. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
176. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
177. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
178. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
179. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
180. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
181. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.
182. búkəvca, f. die Frucht der Rothbuche, C., Mik., Št.
183. bȗmbreg, m., vzhŠt.- C.; bumbrek, Habd.- Mik.; pogl. bubreg.
184. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
185. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
186. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
187. cafúta, f. ein liederliches Frauenzimmer, die Schlampe, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
188. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
189. cecȃtən, -tna, adj. saugend, Mur.; cecaten otrok, C.; cecatno tele, Danj.- Mik.
190. cecȃtji, adj. saugend, ogr.- Mik.; cecatja dečica, C.
191. cę̑cək, -cka, m. 1) die Warze an der weiblichen Brust, Mur., Mik.; die Zitze: kravji cecki, kajk.- Valj. (Vest.); — cecki = seski, vzhŠt.; — 2) der Schnabel eines Geschirres, C.; — 3) kozji cecek = kozji cec (cecek), die Geisdutte, Št.- Erj. (Torb.), Hal.- Trumm.; beli cecek, weiße Geisdutte, Trumm.
192. cẹ́ja, f. das Seihen, Cig., Mik.
193. cekèt, -ę́ta, m. = čeket, M., Mik.
194. cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern ( z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.- Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.- Mik.
195. cẹ́ləc, -łca, m. 1) = celak, Mur.; — 2) unbetretener, pfadloser Schnee, C.; po celci v cerkev iti, Mur.; celec gaziti, vzhŠt.; — 3) unversehrtes Osterei, Z., Mik.; — 4) = žilnjak, der Spitzwegerich, die Hundsrippe, (plantago lanceolata), C.; — tudi: der Wundwegerich, die Brunelle (prunella vulgaris), C.
196. cę̑mavt, m. 1) der Zweifler, Cig.; — 2) der Geizige, Mik.
197. cepelíš, m. = cipeliš, Meg., Prip.- Mik.
198. cẹpìč, -íča, m. 1) das Pfropfreis; — 2) der Dreschflegel, Mur.; der Drischel, Meg., Danj.- Mik.
199. cepítati, -am, vb. impf., Dol.- Mik.; — prim. ceptati.
200. cesárič, m. der Sohn des Kaisers, C., Mik., Vrt., Npes.- Cig.
201. 1. címa, f. 1) der Keim, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; cime gnati, Mik. (Et.); — der Pflanzentrieb, BlKr.; — 2) das männliche Glied, Z., Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Eiszapfen, Mur.
202. cízovnik, m. zweirädriger Karren, Mik.; — prim. 2. ciza.
203. cmakàn, -ána, m. der beim Essen schmatzt, Mik.
204. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
205. copòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel z. B. eines laufenden Pferdes, Cig., Jan., Mik.
206. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
207. cvȃra, f. das Fettauge, Mik.
208. cvekla, = cvikla, pesa, Mik.
209. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
210. cvrzúkati, -am, vb. impf. knarren (in Folge der Reibung zweier Holzstücke), Mik.; z vrati c. (ako niso tečaji namazani), BlKr.
211. čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.- Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.
212. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
213. čákniti, čȃknem, vb. pf. ein ča rufen, Mik.
214. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).

   1 15 115 215 315 415 515 615 715 815  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani