Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Mik. (1.115-1.214)

kríka, f. das Geschrei, der Lärm, Habd.- Mik., Jan., ogr.- C.; krika in vika, Vrt., C.
krílọ, n. 1) der Fittig, der Flügel, Mur., Cig., Jan., Pot.- M., Mik.; — der Lappen an der Leber, Lunge, Cig.; — die Klappe eines Tisches, Cig.; — der Thürflügel, Cig.; — der Flügel einer Armee, Cig., Jan., nk.; — krilo železne ceste, der Zweig einer Bahn, Cig.; — 2) der Weiberkittel (vom Gürtel bis zu den Füßen reichend), der untere Theil des Frauenrockes; — breites Vortuch, die Schürze, Cig., Jan., C.; — die Hutkrämpe, C.; — krila, die Wände des Beutelnetzes, Cig.; — die Glockenwand, Cig.; zvon je v krilu počil, Z.; — 3) der Schoß; na Jozefovem krilu, Dalm.; v Abrahamovem krilu, Trub.; otroka na krilo vzeti, SlGor.; na krilu kaj imeti, Levst. (Rok.).
kriváč, m. 1) der Krummfüßige, C.; — 2) majhen, zakrivljen nož, das Gartenmesser, das Rebenmesser, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), C., Gor.; (krvač, Mik., Štrek.).
1. krívəc, -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Rez. ( Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; ( nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.- Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.
krivíca, f. 1) etwas Gekrümmtes: Narvekši krivica (klobasa) Pa dobra pravica, Vod. (Pes.); — 2) krivice, die englische Krankheit (Rhachitis), Cig.; — 3) das Unrecht; krivica se mu godi, es geschieht ihm unrecht; ne godi se mu krivica, er hat keinen Grund sich zu beklagen; krivico komu storiti (delati), jemandem unrecht thun; ne delajte nikomur krivice, füget niemandem ein Leid zu; krivico vreči na koga, jemandem die Schuld beimessen, Dict.; po krivici, mit Unrecht, ungerechterweise; na krivico, zuleide, Jan. (H.); — 4) krívica, die etwas verbrochen hat, die Schuldige, Mur., Danj.- Mik.
krı̑vnja, f. das Verschulden, die Schuld, Cig., Jan., ogr.- Mik., Valj. (Rad), SlN.
krivopèt, -pę́ta, adj. = krivonog, Habd.- Mik.
krivoprı̑čnik, m. der ein falsches Zeugnis ablegt, falscher Zeuge, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Navr. (Let.).
krivoȗstnik, m. das Schiefmaul, Mik., Valj. (Rad).
kríž, praep. c. gen. = križem; križ potov, Mik., Levst. (Zb. sp.); križ sveta, SlGor.
križeglę̑dəc, -dca, m. der Schielende, Dict.- Mik.
krı̑žem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet ( nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.
križepǫ̑tje, n. der Kreuzweg, Habd.- Mik., Cig., Jan., ogr.- M.
krı̑žma, f. 1) das geweihte Oel, das Chrisma, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) = botrina, das Taufmahl, C.
križpajək, -jka, m. die Kreuzspinne, Gor.- M., Mik.
krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
krlę̑tka, f. = kletka, C., Mik.
2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
krmẹžljìv, -íva, adj. triefäugig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Mik.; stara, krmežljiva baba, Zv.; tudi: krmẹ́žljiv, Dict.
1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
1. kŕniti, kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Cig. (T.), Mik.
kròg, I. adv. krog in krog, ringsherum, Mur., Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. um — herum; Vsem ogenj se krog glave svet', Npes.- Mik.
krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
kropẹ̑łka, f. = krepel, Rib.- Mik.
kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
krotíca, f. verdrehter, zusammengelaufener Faden, der Knoten am Gespinnst, C., Dol.- Mik.; nit v krotice gre = krotiči se, C.; — v krotice iti, sich sehr ängstigen, C.; (krtice, Cig.).
krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
krotkǫ̑ča, f. = krotkost, Mik.
2. krotováti, -ȗjem, vb. impf. mit "Kröte" schimpfen, Mik.
krotovíca, f. = krotica, der Knoten am Garn, der sich durch Zusammendrehen bildet, Jan., Rib.- Mik.; — k. las, ein Büschel Haare, Bes.; — 2) die Schlinge, Jan., Gor.- Mik.; — 3) die Blutstrieme, Cig.; s palico udrihati oslu krotovice po životu, Jurč.
krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
krščávati, -am, vb. impf. taufen, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
kŕščenje, n. = krščevanje, Mik.
kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
krtáč, m., Danj.- Mik., pogl. krtača.
krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
kruhopèk, -pę́ka, m. der Brotbäcker, der Platzbäcker, Habd.- Mik., Jan., Dalm.
kruhopę́kovica, f. die Brotbäckerin, Habd.- Mik.
2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.
krušnjáča, f. das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Mik.
kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
krvotòk, -tǫ́ka, m. der Blutfluss, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
kŕzənce, n. dem. krzno, Habd.- Mik.
kučet, m., Mur., Danj.- Mik., pogl. kolčet.
kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
kȗhta, m. der Küchenjunge, C., Mik.
kújati se, -am se, vb. impf. schmollen, mucken; sich weigern etwas Versprochenes zu thun; einen Vertrag rückgängig zu machen suchen, Ravn.- Mik.; = kutiti se, das Nest meiden, C.
kukúrjav, adj. kraus, Habd.- Mik., C.
kukuváča, f. = kukovača, kukavica, Habd.- Mik.
1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
kȗmče, -eta, n. das Pathenkind, der Täufling, Mur., Mik.
kumes, I. adv. aufrecht, empor, ogr.- C.; kumes stati, aufrecht stehen, ogr.- C., Mik.; — II. praep. c. gen. über — hinauf: kumes glave moje, C., Mik.; ("ein dunkles Wort", Mik. [Et.]).
2. kȗmič, m. der Kümmel (carum carvi), Mur., Mik., vzhŠt.- C.
kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
kupnica, f. gekaufter Acker, Jan., Mik.
kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
kȗret, m. der Frosch, Kras- Mik.; — prim. korant 2).
kuripę̑čič, m. der Ofenheizer, Mik.
kurnprat, m. die Schnepfe, Mur., Jan., Mik.; die Rebhühnerschnepfe, Jan., C.; (kornbrat, die große Waldschnepfe [scolopax rusticola], Frey. [F.], Guts.); — prim. rus. kuropatь, das Rebhuhn. (?)
kurtáč, m. ein Thier mit gestutztem Schweif, Prip.- Mik.
kurúza, f. = koruza, Mik., Tuš. (R.).
kurveš, m. = kurbir, ogr.- Mik.
kúšati, -am, vb. impf. kosten, Mur., Mik.; — versuchen, C.
kúščer, -ra, m. = kuščar, Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stsl. gušterъ.
kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
kúzəlj, -zlja, m. der Hund, Mur., Mik., Rez.- C.
kvákav, adj. quakend, Jan., Mik.
kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
labǫ́d, m. der Schwan, Jan., Mik.; l. grbec, der stumme oder Höckerschwan (cygnus olor), l. pevec, der Singschwan (cygnus musicus), Erj. (Ž.); (lobod, labud, Meg., Guts.; lobot, Alas.; labud, Habd., Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.- Levst. [Rok.]); — prim. stvn. albiz, Mik. (Et.).
ládjišče, n. der Platz, wo die Schiffe stehen, Gor.- Mik.; — der Hafen, Cig.; die Rhede, Jan.
lagȃk, -hkà, adj., Meg., Dict.- Mik., Boh., Krelj pogl. legak.
lágək, -hka, adj. = lahek, Mur., Cig., Jan., Mik.
lágoda, f. die Wertlosigkeit, Mur.; — die Schwäche, ogr.- C.; — die Schlechtigkeit: l. in zlost, C.; — der Muthwille, die Ausgelassenheit, Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.- Mik., C. ( Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
lágov, adj. = lagoj, schlecht, ogr.- C.; — l. lok, ein loser Bogen, ogr.- Mik.
láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
lájavka, f. die Bellerin, M.; — die Keiferin, Dict.- Mik.
lajhár, -rja, m. der Betrüger, Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
lȃjnje, n. coll. Excremente, BlKr.- Mik.
lájnọ, n. der Koth, die Excremente, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Rib.- Mik., Ščav.- C.; golobje, kravje l., Dalm.
lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
lákət-bráda, f. ellenlanger Bart, Prip.- Mik., Vrt.
lákniti, lȃknem, vb. pf. hungrig werden, Mik.
lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
lákovnica, f., Mik., Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
lálok, m. 1) die Halswamme, Cig., Jan., Mik.; — 2) pl. laloki, = laloke, der Mund, das Maul, ogr.- M.
láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
2. lapa, f. die Pfote, Jarn., Mik., Vrt., LjZv.; — stsl.
lápor, -rja, m. der Mergel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); ilnati l., der Thonmergel, Cig.; sivi l., der Graumergel, Cig.; kredasti l., der Kreidemergel, Cig.; — gen. tudi: lapora, Mik.
lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.- Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
lastovı̑t, adj. eigenthümlich, Mur., Cig. (T.); — lastovito mesto = neko mesto, Prip.- Mik.

615 715 815 915 1.015 1.115 1.215 1.315 1.415 1.515

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA